“Brez dodatne obdavčitve gospodarstva, ki jo Golobova vlada predvideva s tem zakonom o obnovi, bo na voljo več kot 2 milijardi evrov sredstev, torej bistveno več, kot jih je po oceni vlade potrebnih za ukrepe obnove po tem zakonu”, izpostavlja poslanec in predsednik sveta SDS Zvonko Černač.
Državni zbor danes obravnava predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi. Poslanec SDS Zvonko Černač je v predstavitvi stališča stranke spomnil, da je bilo mogoče po naravni ujmi iz ust vladnih predstavnikov slišati, da se je vlada na to nesrečo hitro in učinkovito odzvala. A dejstva žal govorijo drugače. “Hitro in učinkovito se je odzval sistem zaščite in reševanja, gasilci, SV, lokalna skupnost in številni prostovoljci. Vsem tem gre zahvala, da so posledice po naravni ujmi manjše, kot bi sicer bile,” je bil jasen.
Po Černačevih besedah je predsednik vlade Robert Golob teden dni po naravni ujmi dejal: “Gradili bomo montažne objekte. Smo že v kontaktu z največjimi proizvajalci montažnih hiš v Sloveniji. Po njihovih zagotovilih imajo kapacitete za sto hiš na mesec. Sto hiš!” Sedaj pa so minili štirje meseci od te izjave. “Ne sto na mesec. Niti en nadomestni objekt s pomočjo vlade do danes ni bil naročen, kaj šele postavljen”, je ob tem pripomnil poslanec.
Ni določbe o rokih pridobitve oz. postavitve nadomestnega objekta
Kot pravi, so zaradi tega zaskrbljeni tisti, katerih objekti niso več primerni za bivanje. Teh je po oceni vladne službe za obnovo 335, saj je poudarek pri njihovem reševanju na hitrih razlastitvah, kjer pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o rušenju. “Objekti morajo biti odstranjeni najkasneje v letu dni, nikjer pa v zakonu ni nobene določbe o rokih pridobitve oziroma postavitve nadomestnega objekta.”
Še več, Golobova koalicija je zakon o obnovi v ponedeljek z amandmajem dopolnila tako, da je po Černačevih besedah mogoča hitra razlastitev vseh objektov na območju, kjer so predvideni ukrepi za preprečitev naravnih nesreč. “Torej tudi objektov, ki so primerni za bivanje in v zadnji ujmi niso bili poškodovani.” V stranki SDS so tem hitrim razlastitvam nasprotovali že pri noveli interventnega zakona in nasprotujejo jim tudi danes pri tem zakonu. Predlagajo, da je treba najprej poiskati vse dogovorne možnosti za pridobitev nadomestnega objekta oziroma izplačilo odškodnine. “Samo v skrajnem primeru naj se poseže po institutu razlastitve, vendar po določbah veljavne zakonodaje, da bo vsem upravičencem zagotovljena pravna varnost,” je poudaril Černač.
Glede zakona o obnovi so vladi na osnutek pred dobrim mesecem dni predlagali številne dopolnitve in izboljšave. Tudi take, ki bi zagotovile večjo preglednost in lažje izvajanje zakona. “Podprt je bil samo naš predlog glede nadzora porabe sredstev, ki naj bi ga letno izvajalo Računsko sodišče RS. Danes smo žal ugotovili, da z amandmajem, ki ste ga vložili na ta člen, te določbe izničujete.” Kot je pojasnil, revizija v okviru proračuna ni taka revizija, kot so jo oni predlagali in kot je bila v ponedeljek sprejeta na odboru. “Je bistveno manjši obseg in ne omogoča ustreznega nadzora porabe.”
Obdavčitev gospodarstva je napačen ukrep
V poslanski skupini SDS podpirajo vse dobre rešitve zakona o obnovi. “Podpiramo številne administrativne poenostavitve, predlagamo pa, da koalicija ponovno razmisli o nekaterih izboljšavah, ki jih vlagamo danes v obliki amandmajev. Predvsem tistim, s katerim želimo odpraviti novo obdavčitev gospodarstva, ki jo ta zakon uvaja in bo temu sektorju pobrala milijardo evrov.” Poudarjajo, da je obdavčitev napačen ukrep, še posebej v obdobju negativne gospodarske rasti, na drugi strani pa je povsem nepotreben zato, ker iz obrazložitve samega zakona izhaja, da je sredstev za izvedbo ukrepov po tem zakonu brez te dodatne obremenitve gospodarstva dovolj.
Vlada namreč v obrazložitvi zakona navaja, da bo za ukrepe po tem zakonu potrebna dobra milijarda evrov. Finančne vire oziroma dodatne prihodke pa vlada po besedah Černača ocenjuje na več kot 1,6 milijarde evrov in doslej izplačane odhodke na 412 milijonov evrov. “V številki prihodkov pa niso zajeta sredstva evropskega mehanizma solidarnosti v višini 400 milijonov evrov, niti prerazporeditve kohezijskih sredstev, ki jo je v višini 800 milijonov evrov pred štirimi meseci napovedal premier Golob, niti niso zajeta sredstva Načrta za okrevanje in odpornost. Brez dodatne obdavčitve gospodarstva, ki jo predvidevate v višini skoraj milijarde evrov s tem zakonom, bo torej na voljo več kot 2 milijardi evrov sredstev,” je pojasnil in dodal, da je to torej bistveno več, kot jih je po njihovi oceni potrebnih za ukrepe obnove po tem zakonu.
Černač je spomnil, da so pri obravnavi interventnega zakona konec avgusta predlagali, da ne uvedejo prisilnega solidarnostnega davka, pa tega predloga takrat niso sprejeli. To je bil tudi razlog, da so se pri odločanju vzdrževali, sicer bi takratni zakon podprli. “V mesecu dni ste sami prišli s predlogom za črtanje tega davka. Odločitev SDS pri tem zakonu je tudi danes v vaših rokah, v rokah vladajočih, v rokah Golobove koalicije, kjer je od podpore nekaterim predlogom, predvsem črtanju nepotrebnega davka, odvisna naša odločitev,” je zaključil.
Ž. N.