Po številnih dosedanjih kritikah predlaganega zakona o medijih, ki se v DZ obravnava danes, se je zdaj oglasila tudi Javna agencija RS za varstvo konkurence. Ta zavzema stališče, da je predlog zakona o medijih nepripravljen, sistemsko škodljiv in potencialno neustaven. Za zaščito medijske svobode in konkurence predlagajo temeljito revizijo predloga, vključno z vrnitvijo pristojnosti k Akosu.
Koalicijske poslanske skupine so na minuli obravnavi predloga zakona o medijih 8. aprila z enim izmed amandmajev predlagale, da bi bila za oceno medijskih koncentracij pristojna Agencija RS za varstvo konkurence (AVK). Do takrat je bilo sicer predvideno, da bo za oceno koncentracij pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS).
Agencija za varstvo konkurence opozarja, da ni primeren organ za presojo medijskih koncentracij z vidika javnega interesa, kot sta pluralnost in uredniška neodvisnost, saj je njena temeljna naloga zaščita konkurence. Poleg strokovne neustreznosti AVK izpostavlja tudi pomanjkanje sredstev. Ocenjujejo, da bi za učinkovito izvajanje nalog, kot jih predvideva zakon (nadzor nad medijskimi koncentracijami), potrebovali vsaj 500.000 evrov letno in pet dodatnih strokovnjakov.
Agencija prav tako opozarja na pravno spornost nekaterih določb zakona, ki so po njenem mnenju v nasprotju z načeli pravne države in evropskimi predpisi, med drugim z Direktivo 2019/11, ki določa ločitev pristojnosti med organi za konkurenco in medijskimi regulatorji. V zvezi s tem AVK opozarja tudi na spornost prenosa pristojnosti z Akosa, ki že opravlja naloge, povezane z varstvom medijskega pluralizma, na AVK brez zadostne strokovne utemeljitve.
Vsebinske pomanjkljivosti predloga
Med osrednjimi vsebinskimi kritikami predloga zakona AVK izpostavlja problematično opredelitev kršitev kot “procesnih”, kar omogoča izrek visokih kazni – do enega odstotka letnega prometa – brez ustreznih pravnih varoval. Prav tako je po mnenju agencije zakon nedosleden: AVK naj bi uporabljala določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), čeprav nima ustreznih pooblastil za inšpekcijski nadzor. Poleg tega 28. člen predloga predvideva, da AVK za pregled dokumentacije potrebuje sodno odredbo, kar bi lahko močno oviralo učinkovito izvajanje nadzora.
Priporočila AVK za izboljšanje zakonskega predloga
Agencija za varstvo konkurence predlaga, da presojo medijskih koncentracij znova prevzame sektorski strokovni organ, torej Akos, ki ima že sedaj ustrezno znanje in izkušnje na tem področju.
Direktor agencije Marko Mišmaš (Foto: STA)
Nadalje priporočajo, da se zakonski predlog uskladi z Evropskim aktom o svobodi medijev (EMFA), ki predvideva neodvisno presojo pluralnosti medijev. Potrebna je tudi jasna opredelitev finančnih in kadrovskih virov ter postopkov za izvajanje novih nalog.
Zadnji trenutek sprejete spremembe in ustavna vprašanja
AVK opozarja, da je bila sprememba pristojnosti sprejeta v državnem zboru povsem ob koncu zakonodajnega postopka, brez posvetovanja z AVK, kar po njihovem mnenju pomeni kršitev načela transparentnosti. Poleg tega zakonodajno-pravna služba DZ opozarja, da vložena koalicijska dopolnila ne odpravljajo vseh pomanjkljivosti in še vedno vsebujejo določbe, ki bi lahko pomenile poseg v svobodo izražanja.
Posebej opozarjajo na koalicijsko dopolnilo, po katerem bi bil za presojo medijskih koncentracij odgovoren AVK. Takšna rešitev je lahko sporna tako z vidika evropske zakonodaje kot tudi glede učinkovitosti postopka.
T. B.