V času prejšnje vlade smo lahko poslušali očitke levega pola, kako naj bi vlada izvajala pritiske na policijo in le-to politizirala. Sedaj, ko pa do politizacije policije dejansko prihaja, in je o le-tej kritično spregovorila Golobova ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, smo priča sprenevedanju, češ, kako naj bi šlo le za nujne usmeritve. “Današnja Tarča je bila res super. Noben ničesar vedel, še manj povedal, jaz sem se pa res nasmejal. Še dobro, da je jutri fuzbal,” je le eden izmed komentarjev, ki se je usul po včerajšnji Tarči na temo političnih pritiskov na policijo. Predsednica državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič pa je šla celo tako daleč, da je delovanje policistov primerjala z nacistom Adolfom Eichmannom. Za konec oddaje pa je dala vedeti, da se mora celotna senzacionalnost okoli te zadeve počasi končati.
Pismi ministrice Tatjane Bobnarjeve in Boštjana Lindava sta te dni dvignili ogromno prahu, saj omenjata konkretne politične pritiske premierja in njegove tesne sodelavke Vesne Vuković, nekdanje novinarke Necenzurirano in piarovke Gibanja Svoboda. V oddaji Tarča, kjer so se soočili Urška Klakočar Zupančič, Matjaž Han, Matej Tašner Vatovec, Zvone Černač in Matej Tonin, so bila predstavljena imena, ki so za aktualno vlado moteča. Povedano pa je bilo, da je bilo v zadnjih pol leta premeščenih 76 višje rangiranih policistov. Bobnarjeva je napovedala, da bo z navedbami o konkretnih političnih pritiskih seznanila tožilstvo.
“Kaj je lahko to drugega kot politični pritisk?” je voditeljica oddaje Tarča Erika Žnidaršič uvodoma povprašala Klakočar Zupančičevo. Ta je odgovorila, da so izjave glede političnih pritiskov resne obtožbe. “Vsi smo bili zaskrbljeni, verjamem, da tudi kolegi v koaliciji, morda celo zavedeni. Je pa treba poudariti, da je danes prišlo pojasnilo v. d. generalnega direktorja policije mag. Lindava, kjer je jasno zapisano (pojasnilo naslovljeno na mag. Bobnar), da odkar je na oblasti ta vlada, ni bilo primera, da bi kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev in drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija ali vplivati nanje.” V resnici je tukaj predsednica Državnega zbora RS citirala pismo, pod katerega ni bil podpisan Lindav. Na kar jo je Tonin v oddaji tudi opozoril. Ker je Žnidaršičeva vnovič ponovila, da če se pogojuje polni mandat, če se počisti kadre, gre za politični pritisk. “Poglejte, to kar je bila včasih politična obljuba v predvolilni kampanji, ko je dobila ta politika, ki je sedaj vladajoča, velika večina, je danes politični pritisk, namreč tisti, ki so izvrševali, snovali, usmerjali, neustavne, nezakonite nestrokovne in neetične ukrepe zoper državljane v času prejšnje vlade, je treba poklicati na odgovornost. Pika,” je na to odgovorila v znak opravičevanja njihovega delovanja.
Nato so Klakočar Zupančičevi pokazali izjavo Bobnarjeve, ki je dejala: “Kot možnost povrnitve zaupanja mi je ponudil, da se iz policije odpusti določeno osebo, ki nima nobene veze s protesti in ne z mandatom, pridobljenim v preteklih dveh letih, in ne ker bi obstajali kakršnikoli razlogi, da je delal nezakonito. Po mojem mnenju očitno zato, ker se je zameril nekomu iz krogov predsednika vlade. To sem seveda absolutno zavrnila.” Več kot očitno jo je izjava presenetila, saj je pri odgovarjanju delovala zmedeno. Komentirala je namreč naslednje: “To smo slišali zdajle, dobili pa smo poročilo ministrice. Dobili smo prvo poročilo v. d. generalnega direktorja. Govorimo nekaj, kar ni dokazano. Dobili smo trenutno informacijo. Ne vem, kakšno bomo dobili jutri, kakšno naslednji teden.” Ker je dejala, da je potrebno počistiti s kadri, je ta v svoj zagovor, da bi boljše zvenelo navzven, dejala, da morajo kadri prevzeti odgovornost. Etično, strokovno, morda tudi kazensko. “Se pravi, če bi Lindav vse te zamenjal, bi mu dali polni mandat?” je v nadaljevanju povprašala voditeljica, na kar ji je ta pristavila, da je Lindav še vedno imel vso zaupanje premierja oziroma celotne vlade, saj je bil njegov status vršilca dolžnosti podaljšan. Nato pa je dodala, da se je potrebno pogovarjati o dejstvih, za katere imamo dokaze. “Ne da imamo nove in nove zgodbe.” S tem je izkazala dodatno sprenevedanje, saj je v tej zadevi več kot jasno, da Lindav ni dobil polnega mandata, ker se ni želel ukloniti kadrovskim pritiskom.
Odločitve, ki se sprejemajo, tlakujejo pot avtoritarni oblasti
Kaj takega, kot je mogoče brati v tem primeru, se po besedah poslanca Černača zagotovo ni dogajalo v času prejšnje vlade. “To, da je nekdo, ki je obsojen na dve leti zapora, svetovalec predsednika vlade za njegovo varnost. Tudi nobenega zaplinjanja ni bilo, je poudaril. Predsednico Državnega zbora RS je pozval, da naj glede na svojo pozicijo uporablja primerne besede. “Vemo, kje so zaplinjali ljudi in je nedostojno, da to venomer ponavljate.” Pri različnih odločitvah se po besedah Černača kaže neizmerna želja gospoda Goloba po revanšizmu in odločitve, ki so bile sprejemane in se sprejemajo na tem nivoju, tlakujejo pot avtoritarni oblasti.
“Odstopa napačna oseba na tej točki, oseba, ki bo prišla za njo, bo imela bistveno bolj upognjeno hrbtenico in bo naredila vse, kar ta oseba ni želela. To je za državo, pravno varnost, da imamo zaupanje v represivne organe, zelo slabo. Ne vemo vsega. Dvomim, da je vse to, kar je javno izpostavljeno,” je poudaril in dodal, da je po njegovi oceni šlo za hujše stvari. Mogoče bo po njegovo čas pokazal, Bobnarjeva je namreč sprožila kazenski postopek in postopek pred KPK. “V vsakem primeru ta odstop ne bo izboljšal situacije, odstopiti bi moral nekdo drug, ki je porušil to zaupanje in ki vzpostavlja avtoritaren sistem na vseh področjih. S kadrovskim betoniranjem in betoniranjem medijskega prostora,” je bil jasen Černač.
Tonin je v oddaji spomnil, da je še pol leta nazaj Gibanje Svoboda celotni Sloveniji obljubljalo, da je konec s politični kadrovanji in kako je kompetentnost tista ključna stvar, na katero stavijo. Sedaj pa njihovi člani vlade to sesuvajo v prah. To je bila po besedah Tonina očitno prazna predvolilna obljuba. “Gospod Lindav je napisal pismo, v katerem jasno piše, da je bila okrnjena neodvisnost policije in da je politika vplivala na njegovo delo. Pod to pismo je bil podpisan gospod Lindav. Pod tisto pismo, ki ga je citirala predsednica Državnega zbora RS, pa ni podpisan g. Lindav, ampak Igor Ciperle,” je bil jasen. Nato pa se je obregnil ob navedbe nekdanje sodnice, ki je govorila, da je potrebno nezakonitosti odpravit, tisti, ki so delali nemoralno v prejšnji vladi. “Gospa predsednica in nekdanja sodnica, vi najverjetneje veste, da to ni stvar politike, da o tem odloča, ampak da lahko o nezakonitih stvareh odloča izključno sodišče. Tukaj je Gibanje Svoboda pogrnilo na celi črti pri varovanju predsednika vlade. Stroka je trikrat poudarila, da je to korak v napačno smer. To je čisti revanšizem, dokler ne bo konca temu, da vsaka oblast vse zamenja, ne bo država normalno zaživela s polnimi pljuči,” je bil jasen.
Han vneto ponavljal, kako nič ne ve
Ker so v SD dejali, da dajejo roko v ogenj za notranjo ministrico, pritrdili pa so Golobu, je bil o zadevi povprašan tudi minister Matjaž Han. “Ne vem, zakaj imam vedno srečo, da sem v studiu, ko se menjajo ministri ali pa jih menjajo. Najprej, z vsemi pismi, novinarskimi konferencami, pojavljanjem v medijih delamo škodo uniformirani policiji. Tudi politiki, ministri se moramo vzdržati komentarjem,” je dejal. Voditeljica oddaje mu je na to pristavila, če bi torej novinarji morali po njegovo kar molčati o vsem skupaj. Nato je Han nadaljeval, da je tudi čas tak, ko se je potrebno ukvarjati z zdravstvom, gospodarstvom, a očitno je pozabil povedati, da imajo navkljub težkim časom pa čas za kadrovanja. “Mi na vladi nismo vedeli, da je sploh problem. Ko sem glasoval o v. d. Lindavu, je šlo to brez razprave mimo,” je odgovoril.
Na vprašanje, komu bolj verjame, ministrici ali predsedniku vlade, je Han odgovoril, da je to bolj vprašanje tipa, koga imaš raje, mamico ali ateka. “Oba spoštujem. Vemo, kdo je šef, kakšno politiko smo zavzeli, in da ni čustev tukaj. Do tri dni nazaj nobeden od mojih kolegov ministrov ni vedel, da obstaja kakršenkoli problem na policiji.” Na to mu je Žnidaršičeva pristavila, da mu to težko verjame, ker imajo ogromno kadrov na policiji. “Če kdo, stranka SD. Težko vam verjamem,” je odgovorila.
Delovanje policistov primerjala kar z nacistom Eichmannom!?
Predsednica Državnega zbora RS je v oddaji zatrdila, kako ne bi šlo za čiščenje, ampak da se preprosto zahteva odgovornost od tistih, ki so po njenih besedah delovali nestrokovno, nezakonito, neetično, in tistih, ki so izvrševali politiko prejšnje vlade. Tonin ji je ob tem pojasnil, da več kot očitno ne razume temeljev dela policije, saj so policija in policisti dolžni ravnati v skladu z ukazi in navodili svojih nadrejenih. Povedal je, da je kaplja čez rob, da se sedaj toži in obsoja vse, ki so bili zaposleni v policiji in so jih nadrejeni poslali na neko nalogo, recimo za obvladovanje množice v Ljubljani, da so krivi, da so ravnali nemoralno, ker so v prejšnjem času počeli določene stvari. “Gospod Tonin, Adolf Eichmann je tudi skrbel samo za to, da je Žide spravil v vagone,” je na to pristavila. Primerjava dela policistov z nacisti je Tonina šokirala, zato ji je odgovoril: “Gospa predsednica, vi želite reči, da so policisti, ki so obvladovali množico …“. Ko še stavka ni uspel dokončati, je Klakočar Zupančičeva pristavila, da ne misli tega, ampak da ne more sprejeti dejstva, da se nekdo, ki je počel nezakonite stvari in je vedel, da so nezakonite, sklicuje na ukaze nadrejenega. Kot kaže je tudi sama nato ugotovila, da je krepko prestopila mejo s tako neokusno primerjavo, saj se je kasneje opravičila, nato pa pristavila, da je želela samo pojasniti, kako cilj ne opravičuje sredstev.
Ker je bilo veliko sprenevedanja na vladni strani okrog političnih pritiskov na delo policije, je voditeljica Klakočar Zupančičevo vprašala, naj ji pove konkretno, kaj je narobe naredil policist, ki je na položaju od leta 2017. Mora pač oditi, ker ni nekomu všeč. Ko je predsednica državnega zbora pričela premišljevati, le kaj bi odvrnila, je vskočil Han, ki je poudaril, da vlada ni nič razpravljala o tem, da je bilo 76 ljudi zamenjanih. “Jst nič ne vem, zakaj so bili zamenjani in tako naprej. Ni bilo nobene debate,” je dejal in dodal, da Bobnarjeva sama ve, da pisma, razprave prek medijev ne koristijo policiji. Politiki morajo po njegovo varovati policijo. Ker mu je voditeljica ob tem dodala, da je nujno tudi, da se dosledno drži vrednot. “Kaj je vrednota? Če ne vem niti, ali je bilo dogovorjeno tako ali drugače. Glasovali smo, ni bilo razprave,” je na to odgovoril Han.
V oddaji je bilo govora tudi o sporu s policijo, ki je nastal okrog varovanja predsednika vlade. V Lindavovem poročilu o političnih pritiskih na njegovo delo je mogoče prebrati: “31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. […] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot Miloš Njegoslav Milović. […] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika.” Premier je v parlamentu zanikal, da bi za njegovo varovanje skrbel nekdanji policijski specialec Milović. Poslanec SDS-a Žan Mahnič je namreč Goloba povprašal, ali pozna Miloša Njegoslava Milovića in kakšen je njegov odnos z njim. Golob pa mu je odgovoril: “Ne, gospod Milović ni v ničemer na nobeni funkciji, ne imenovan, še manj zaposlen za moje varovanje in ne skrbi. Za moje varovanje skrbi služba, ki je za to pooblaščena in je zaposlena na Generalnem sekretariatu Vlade. Še enkrat, gospod Milović ni zaposlen niti ne skrbi.” Kakorkoli, Milović je očitno na sestankih o varnostni službi večkrat sodeloval tudi na sedežu vlade, razkriva zapis Lindava.
Predsednik vlade je lagal
Po besedah Černača gre v tem primeru za osebo, ki je obsojena na dvoletno zaporno kazen. “Pred letom dni je bila ta sodba izrečena in kot izhaja iz zapisa g. Lindava. Navedeni (gre za tega gospoda), je v razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika. To je bila 31. maja letos. Pred slabim mesecem smo lahko slišali gospoda Goloba v parlamentu, da ta nima nič z njim in ni zadolžen za njegovo varovanje. Predsednik vlade je torej lagal. In to javno v parlamentu. Ne samo poslancem, ampak celotni javnosti. To, da pa za njegovo varnost in za kontakte z generalnim direktorjem policije skrbi oseba, ki ni v nikakršnem delovnopravnem razmerju ali kakršnem koli drugim razmerjem s kabinetom predsednika vlade, je pa zastrašujoče,” je poudaril poslanec.
.@ZCernac: V kolikor bi gospod #Lindav izpolnil pričakovanja predsednika vlade, ki so šla mimo legalnih okvirov, potem bi bil danes generalni direktor policije, tako pa ni. Generalni direktor policije pa bo sedaj postal nekdo, ki bo ta nelegalna pričakovanja izpolnjeval. #tarča pic.twitter.com/2AGQVt9F2J
— SDS (@strankaSDS) December 8, 2022
Klakočar Zupančičeva je zatrjevala, kako ne ve nič, da bi oseba, ki je bila na sodišču, neformalno vodila nekaj. Kot kaže so sicer vsi nad varovanjem zadovoljni, razen premierja. Kakorkoli, Klakočar Zupančičeva je stopila v bran premierju, da je pomembno, kako se varovana oseba počuti. “Gospod premier ima vso pravico, da se počuti, kot se počuti. Gre le za ljudi, ki so s tabo 24 ur na dan”.
Nato pa je za konec dala vedeti, da je čas, da se preneha s poročanjem o političnih pritiskih. Izjavila je namreč: “Celotna senzacionalnost okoli te zadeve se mora počasi končati. Tukaj ne gre za politično vmešavanje, za politične pritiske, ampak gre preprosto za izgubo zaupanja med premierjem in ministrico, za katerega pa vemo, da mora obstajati v vsaki vladi, da lahko udejani tisto, kar je obljubila volivcem in volivkam.” Bo moralo sedaj vse potihniti?
Sara Kovač