Koalicija želi s pomočjo NSi zmanjšati moč Državnega zbora RS

Datum:

Poslanci NSi so skupaj s poslanci Svobode in SD vložili predlog za spremembe ustave na področju postopkov imenovanja vlade. Predlagatelji trdijo, da s spremembami ustave krepijo avtonomijo sodstva, pri spremembah imenovanja ministrov pa vlogo premierja. Kljub temu, da bi imel premier večjo moč pri odločanju o ministrih in da je jasno, da s tem sami sebi zmanjšajo pristojnosti, se po besedah Janeza Ciglerja Kralja iz NSi s tem celo krepijo nadzorno funkcijo, kar je povsem kontradiktorno. Vodja poslanske skupine SDS, ki prav tako ni prispevala podpisov za začetek postopka, Branko Grims je poudaril, da SDS sedanjega predloga “zagotovo ne bo podprla, saj predlog kot tak za SDS ni sprejemljiv”.

                   

“Reči, da se z ukinitvijo posamezne interpelacijo na posameznem področju, ki se ji posveti čas, poveča nadzor, je precej poseben smisel za humor”, je dejal poslanec SDS Branko Grims v oddaji Odmevi na RTV Slovenija. Njegov komentar je sledil po tem, ko je kot eno od predlaganih ustavnih sprememb Janez Cigler Kralj izpostavil ukinitev interpelacije proti posamezniku. Interpelacija bi bila proti celotni vladi, s čimer pa se nadzorstvena funkcija zmanjša in ne poveča, kot to trdijo v NSi.

Cigler Kralj je dejal, da si s spremembami postopka imenovanja ministrov prizadevajo sistem spremeniti v sodoben in parlamentaren sistem, ki bo morda celo bližje nemškemu sistemu, češ da s tem zasledujemo Nemčijo. Zdi pa se, da se v NSi ne zavedajo, da nemški sistem ni popolnoma parlamentarni in da za Slovenijo njihov sistem le ni najprimernejši, o čemer ga je podučil poslanec Grims.

Ukinili bi posamezno interpelacijo in s tem zameglili pozornost na konkretno težavo
Predlagatelji sprememb bi radi ukinili možnost interpelacije posameznih ministrov in prinesle možnost interpelacije celotne vlade. Trdijo, da bi se s tem povečala nadzorstvena funkcija parlamenta, vendar to ne drži. Z interpelacijo celotne vlade se izgubi pozornost na konkretno težavo in se razprši med ostale. Očitno so se v NSi poistovetili z levico, ki ji je kolektivizem blizu. “Če se ukine interpelacija zoper posameznega ministra, to v praksi pomeni, da nimaš možnosti posebej osvetliti enega določenega problema, saj se vse zamegli s celotno vlado in ravno zaradi tega je v Sloveniji boljše v teh razmerah ohraniti to možnost. S tem je funkcija parlamenta s strani nadzora okrepljena,” je jasen Grims, ki je hkrati opozoril, da se interpelacija včasih napačno razume, “lahko je na koncu interpelacije tudi glasovanje o razrešnici, nezaupnici, ampak ni pa nujno, gre predvsem za osvetlitev neke tematike, ki je akutna, aktualna in pomembna za življenje ljudi,” je jasen Grims.

Z njegovimi trditvami se večina strinja, tudi politični analitik Miro Haček, ki je na Twitterju komentiral: “Le zelo velik naivnež in politični kratkovidnež ukinitev možnosti interpeliranja posameznega ministra vidi in predstavi kot povečanje nadzora državnega zbora nad vlado.”

Foto: zajem zaslona

Po predlogu sprememb se z zakonom tudi ne bi več urejalo število ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev. “Vzpostavlja neki kvazi predsedniški sistem po nepotrebnem. Če je to, da bi predsednik republike potrjeval ministre, samo formalnost, je tak predlog nepotreben in bi to mirno lahko opravil predsednik vlade sam,” je dejal. Grims meni, da bi predlog skozi stranska vrata pripeljal predsedniški sistem, kar je bistvena sprememba glede na obstoječo pravno ureditev in “v resnici se je pri tem treba vprašati, komu v resnici delaš uslugo”, je dejal poslanec SDS.

“Naši predlagani mehanizmi so zelo preprosti in enostavni, predvsem pa pošteni do ljudi in dobri za demokracijo. Potrjevali bi celotno ekipo, predsednika vlade, vse ministre, ljudje bi točno vedeli, za kaj gre, ne bi pa več volili posebej predsednika vlade v parlamentu, ker je to nepotrebno, po njihovem predlogu pa ravno to ostaja. Pošteno bi bilo, da se pride s programom, človekom in ekipo in enako bi bilo lahko tudi pri vprašanju nezaupnice,” je še povedal.

Po predlogu sprememb se z zakonom tudi ne bi več urejalo število ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

Ana Horvat

Sorodno

Zadnji prispevki

Golobovo bežanje od problemov bo državo še kako drago stalo

Ta konec tedna se bo v Švici odvijala mirovna...

Hrvaški 822 milijonov, Sloveniji zadržanje

Evropska komisija je včeraj potrdila petega, doslej največjega hrvaškega...

Kuba: Režimski kršilci človekovih pravic bežijo v ZDA zaradi strahu pred socializmom

Kubanska tožilka, ki je leta 2021 v zgodovinskem protestu...