“Nad prostori občinskega inšpektorata so vselili Roma s kriminalno preteklostjo, ki je nekoga ubil. Živi skupaj s svojo ženo. Gre za občinsko stavbo. Pred tem je občina na cesto vrgla samohranilko, mati s tremi otroki. In Rom parkira preko dveh parkirnih mest, redarji pa si ga ne upajo kaznovati,” nam je zaupal obupan prebivalec Kočevja.
Varnostne razmere se v času ministrovanja notranjega ministra Boštjana Poklukarja vztrajna slabšajo. Poleg težav, povezanih z ilegalnimi migracijami, se močno zaostruje tudi romska problematika. V zadnjem času je bil posebej glasen primer pretepa ribniškega župana Sama Pogorelca.
Nadenj sta se s pestmi spravila Roma in ga udarila v glavo, ustnico in oko. Storilca sta bila že izpuščena na prostost (več – tukaj). Še en primer romskega nasilja pa je bil pretep 72-letnega kmeta Antona Čemažarja na Ježici, medtem ko je na svoji zemlji obiral plevel. Do 2. ure zjutraj je bil na urgenci: počena ličnica, hude podplutbe očesa.
Družina je bila zgrožena: leta jim kradejo krompir, zajce, kokoši in nič se ne zgodi. Zdi se, da državnim oblastem zaostrovanje varnostnih razmer ustreza, zato se nič ne spremeni. Zlasti na Kočevskem je romska skupnost številčna in pogosto obtožena kriminalnih dejanj. Z nami je tokrat vzpostavil stik neimenovani prebivalec Kočevske, ki nam je zaupal svoje izkušnje z romsko problematiko.
Prekmurje: Integracija že po 2. svetovni vojni
“Tudi jaz sem upal, da se bo na državni ravni kaj premaknilo, pa se ni nič. In se tudi ne bo. Ribniški župan je zadevo vzel v svoje roke, zaradi tega pa tudi nosi posledice.” V nadaljevanju se je naš sogovorec dotaknil dogajanja v Prekmurju, za katerega meni, da je farsa. “Cigan” je po njegovem “cigan”. Bistvena razlika pa je, da so se v Prekmurju Romi začeli integrirati že po 2. svetovni vojni (to je na nekem srečanju izpostavil tudi prvak SDS Janez Janša, in sicer v Kočevju).
Posledično so se nekateri do danes uspeli (bolj ali manj) integrirati. Vendar pa tudi tam problematika deloma še ostaja. Verjetno je vzrok tudi ta, da so okoliški ljudje urejali, se ukvarjali z romsko problematiko. “Niso pustili, da bi šla zadeva sama od sebe naprej. Pri nas na Kočevskem, Ribniškem, v Loškem potoku, pa je šla zadeva sama naprej. Zato smo prišli tako daleč. Se pravi: romska skupnost ni nadzorovana. Na noben način ni nadzorovana.”
Dolenjskim Romom je dovoljeno vse
Po sogovorčevem mnenju ne obstajajo ukrepi za nadzor te skupnosti. Kar koli Romi naredijo, naredijo “prav” (seveda po njihovem mnenju), ob tem pa niso deležni opozoril ali sankcij. Zadeva se enostavno prepušča, da se razvija po svoje. V Prekmurju je bilo to verjetno drugače. Po vsej verjetnosti so Romi prejeli ustrezna pojasnila, navodila, zlasti glede zazidljivih površin, bivališč itd. Prav tako so jim verjetno dali vedeti, da bodo do Romov takšni, kot bodo Romi do njih.
Naš sogovorec je prepričan, da Rom “delal nikdar ne bo” (pojasnilo za besede “cigan” je “cigan”). In težava je v tem, da ko so se naselili na območju Slovenije, so živeli po svoje, živeli svoje nomadsko življenje, se selili iz vasi v vas itd. “Narobe je razmišljati na način, da če se jih bo vselilo v hišo, da bodo oni živeli na enem mestu. Njim to ne odgovarja. Oni ves čas “lutajo”, tudi ponoči “lutajo”, tudi prekmurski Romi “lutajo”, tako kot kočevski. So morda malce bolj civilizirani, ampak vseeno …”
“Mesec bi moral živeti še 100 ali pa 200 let, da bi problematiko uredil”
Sogovorec se je v nadaljevanju dotaknil tudi zadnjega obiska ministra Mesca v romskem naselju Pušča v Prekmurju in njegovega moraliziranja o romski problematiki. “Luka Mesec bi moral živeti še 100 ali pa 200 let, da bi to naredil. Ne bo mogel. Problem je globlji. Ne gre za problem Luke Mesca, ampak je ta v sami romski skupnosti oziroma v Romih. Nismo mi problematični, ampak so oni. In oni se ne bodo prilagodili, ker se ne potrebujejo. Mi se Romom v Kočevju in Ribnici približujemo že kar nekaj časa.”
Prebilič je Rome vselil v draga stanovanja v mestnem središču
“Naš bivši župan Vladimir Prebilič se jim je “zelo lepo približal” – naselil jih je v samo mestno jedro in jim dal vsa možna stanovanja. Na mesec plačujejo 60 evrov ali manj. Poleg tega so jih naselili v nova stanovanja, vredna po 300 tisočakov. In ljudje, ki poleg njih živijo, stanovanj ne morejo prodati, živeti med njimi pa tudi ni mogoče.”
Praznična romska specialiteta: pečen pes
Kot je še dejal sogovorec, se med njimi ne da živeti, ker njihovi otroci (imajo jih po pet, šest, sedem, osem ali celo deset) razgrajajo in celo noč ni miru. Stanovanja pa ni mogoče prodati, ker jih drugi ne želijo kupiti. Morda bi ga lahko prodali Romom za kakšnih 50 tisočakov. Dogajali naj bi se tudi ekscesi, kot je taborni ogenj v dnevni sobi ali svinja v banji. Tudi psa imajo Romi za domačo žival. In ko praznujejo, ga “razmesarijo”, spečejo in pojedo.
Množični ribolov na črno
S sogovorcem smo se dotaknili tudi strahu pred romskim nasiljem. Ta meni, da je prisotnost Romov je škodljiva za razvoj lokalnega turizma. Problem je zlasti ta, da nekateri turisti sploh nočejo priti (denimo na Kočevsko jezero), ker vedo, da so tam “cigani”. “”Cigani” tudi na črno lovijo ribe. In če eden začne, jih je tam že kmalu 20.” Domačini sicer po osmi uri zvečer ne hodijo ven iz hiše, pozimi že po peti uri. Lahko bi se zgodilo, da bi koga pretepli ali ukradli, po možnosti celo ubili.
Naj bo petek ali svetek, oni streljajo v zrak in spuščajo rakete!
“Tako nevarni so, da te lahko tudi ubijejo. In ko praznujejo, spuščajo rakete, ne glede na to, ali je ali ni novo leto. Veliko slavje, da je celo Kočevje na nogah. Obvezno je tudi streljanje v zrak, oni vedno posedujejo orožje.” Zanimalo nas je še, ali so se higienske razmere na območjih, kjer jih je naselil bivši župan Prebilič, kaj poslabšale, kar je sogovorec potrdil: “Ja, seveda, smeti mečejo vsepovsod. Tudi njihove garaže so polne smeti.”
Fizični napad na 75-letnika na Petrolu v Ribnici
Zaupal nam je tudi svoje nedavno doživetje (v soboto). Skupaj s 75 let starim prijateljem je bil na bencinskem servisu Petrol v Ribnici. Rom ga je (skupaj s svojima dvema najstniškima otrokoma in ženo) lovil po parkirišču. Prijatelj je natočil gorivo in se že hotel odpraviti domov, vendar ni mogel, ker se je iz nasprotne smeri pripeljal Rom in se čelno zaletel vanj. Prijatelj je z vozilom zadenjsko skušal pobegniti, Rom pa ga je po celotnem parkirišču lovil in se še naprej zaletaval v njega.
Naposled je prijatelj izstopil, Rom pa je od njega zahteval 300 evrov. Prijatelj sogovorca mu je na to odvrnil, da mu ne bo dal niti centa. V odgovor ga je Rom brcnil v trebuh, vendar pa ni vedel, da je starejši gospod v mladih letih treniral karate in da je mojster. Udaril ga je v brado, da je Rom padel po tleh in nekaj minut negiben tako ležal. V tem času pa sta na napadenega gospoda planila oba sinova (12 in 13 let), a tudi njiju je pometal po tleh.
Iz občinske stavbe naj bi izselili mamico z otroki in vselili romskega kriminalca!
Naš sogovorec se sicer povsem strinja s pozivom poslanca SDS Žana Mahniča k oboroževanju. V to je prepričan, saj ima z romsko skupnostjo tudi po službeni dolžnosti vsakodnevno stik. Zaupal nam je še, da se je nad prostori občinskega inšpektorata vselil Rom s kriminalno preteklostjo, ki je nekoga ubil. Živi skupaj s svojo ženo. Gre za občinsko stavbo. Pred tem je občina na cesto dala samohranilko, mati s tremi otroki. In Rom parkira preko dveh parkirnih mest, redarji pa si ga ne upajo kaznovati.
“Če bo šlo tako naprej, bodo na koncu živeli tudi v policijski postaji. Od premierja Roberta Goloba iz Ljubljane so prejeli ukaz, da proti “ciganom” sploh ne smejo ukrepati. Po mojem je razlog ta, da se komunizem v Sloveniji vleče predolgo časa. Gre za tihega ubijalca, kot je kap ali pa sladkorna bolezen. In Romi so njihovi potencialni volivci. Gospod Prebilič je na račun Romov premagal protikandidata pred leti.”
Občina je deložirala gospo s tremi otroci iz drugega stanovanja, od tega sta dva že polnoletna in nista redno živela v tem stanovanju. Ne gre za vezano zadevo. Gospa več let ni plačevala ne najemnine ne obratovalnih stroškov, kljub večkratnim opozorilom in odlogom deložacije se stanje ni spremenilo, kljub temu da je gospa zaposlena in bi lahko poravnavala vsaj del obveznosti. Stanovanje je pustila v katastrofalnem stanju (lahko zaprosite za fotografije) in je bilo nemudoma potrebno celovite prenove.
Vezano na Kočevsko jezero se je temeljit nadzor vzpostavil šele pred nekaj leti ko smo v sodelovanju z Ribiško družino Kočevje opredelili ribiška mesta, uredili prijave za ribolov in skupaj z ribiškimi čuvaji mestno redarstvo vrši reden nadzor. Redarstvo tudi redno patruljira okoli Kočevksega jezera. Trenutno ni nobenih popuščanj pri nikomur ne glede na etično ali nacionalno pripadnost (veliko je tudi turistov). V primeru da pride do težav ali neupoštevanja navodil se nemudoma zaprosi za asistenco policije. Zato bi za kakršnokoli potrditev potreboval kraj in datum kje se je prekršek oz. krivolov zgodil, sicer je vse skupaj zgolj govorica. Za dodatne informacije o tem se lahko obrnete na Ribiško družino Kočevje.
Občina Kočevje je v zadnjih 5 letih, ko se sam ukvarjam z romsko problematiko v celoti zajezila nelegalne novogradnje brez dovoljenj in soglasij (enostavna gradnja je možna samo pod posebnimi okoliščinami ob podpisu najemne pogodbe) in nelegalno širjenje romskih naselij. Dosegli smo da so vsi dolžniki iz romskih naselij podpisali dogovore s CSD o neposrednem poravnavanju odprtih postavk, na ta način nimamo dolžnikov s področja začasne vodne, komunalne in elektro infrastrukture ter tudi na področju najemnin za prostor kjer živijo. Dosegli smo več kot 90% obisk romskih otrok v šole. Organizirali smo enoto za probacijo, kjer prekrškarji lahko dejansko oddelajo družbeno koristna dela in niso preprosto oproščeni. Dosegli smo da že več kot 30 romskih otrok obiskuje vrtec. Pri vseh priključkih smo zahtevali samoprispevek v sodelovanju s CSD, saj ni pošteno da se nekomu samo na podlagi etnične pripadnosti stvari ureja zastonj.
Ali si s tem gradimo volilno bazo pri tej populaciji naj oceni vsak sam. Se je pa leta 2022 v Kočevju volitev za romskega svetnika udeležilo 143 volivcev od 13004 volilnih upravičencev.
Krepitev redarske službe, postavitev več kot 30 kamer na javnih površinah in tesno sodelovanje s PP Kočevje in PU Ljubljana, ki sta v zadnjem letu močno okrepile nadzor, število patrulj in policistov je naš odgovor na več nasilja v mestu. Trenutno smo vse večje dogodke, koncerte in veselice zaradi temeljitega načrtovanja in sodelovanja ter dodatnega aktiviranja varnostnih služb izpeljali brez incidentov. Razen nekaj gostilniških pretepov večjih incidentov ne zaznavamo, tudi ne napadov ali ustrahovanja občanov, kar pa ne pomeni da bomo popuščali pri varnosti ali dopuščali nasilno vedenje v kateremkoli kontekstu. Tukaj seveda še vedno vse pozivamo, da kakršnokoli težavo nemudoma prijavijo Policiji. Glede števila t.i. nasilnih napadov na posameznika ima podrobne podatke PP Kočevje. Bolj kot slednje nam predstavlja problem »nočni kriminal«, vlomi in vdori v poslovne prostore, kleti, tudi stanovanja.
Občina vlaga vse napore da stanje normalizira in pospeši integracijo na področjih zaposlovanja, šolanja, prostorskega urejanja, odvračanja od kriminala. Vendar dokler se romski populaciji zaradi državnih transferjev preprosto ne splača zaposliti in hoditi v službo, saj seštevek vseh transferjev in ugodnosti povečini presega minimalno plačo, težko upamo na večje premike, temveč samo gasimo požare.”
Odgovor Ribiške družine Kočevje: “V bistvu ne gre za krivolov, saj Romi kupijo dovolilnico, običajno vikend paket, problem pa je, da se na ribolovnem mestu, kjer je dovoljeno bivati dvema ribičema nabere veliko število oseb, med njimi je veliko otrok, ki imajo vsak svojo palico in malo “namakajo” . Za seboj pustijo kup nesnage, motijo druge ribiče, prosjačijo z namenom, da si ogledajo opremo ribičev, vsled tega pa beležimo številne kraje ribiške opreme v nočnem času. Najhuje pa je, da se vrstijo vlomi v avtomobile v lasti ribičev, ki morajo parkirati nad jezerom in ponoči nimajo nad svojim vozilom nadzora. Imeli smo celo primer, ko so nizozemskim gostom celo prevrnili avtomobil in ga seveda poškodovali. Skratka , so stalna grožnja za vandalizem oz. kraje tuje lastnine.”
Domen Mezeg