Ko so slovenski organi pregona prijeli ruski vohunski par, so našli tudi “enormno” količino denarja. Tega naj bi bilo toliko, da naj bi ga morali šteti več ur. Koliko denarja so našli? Za kaj, točno, je bil ta denar namenjen? Teh informacij javnost ni prejela. Nekatere okoliščine nam je pomagal razjasniti nekdanji direktor Sove Janez Stušek.
“Ker ne razpolagam več z operativnimi informacijami, lahko podam samo svojo oceno. Količina denarja, s katerim razpolagajo obveščevalci, je odvisna od nalog, ki so jim bile zaupane. Glede na javno razpoložljive informacije, da je bilo delovanje usmerjeno predvsem v tujino in le deloma v Slovenijo, lahko govorimo o desettisoče evrih ali pa tudi o milijonu evrov. Ne predstavljam si, da bi imeli pri sebi večjo vsoto denarja od te, že zaradi nevarnosti odtujitve. V kolikor pa bi bilo njihovo delovanje omejeno zgolj na Slovenijo, bi seveda govorili o manjših vsotah,” je povedal Stušek.
Kaj se je zgodilo z zaseženim denarjem?
Poraja se tudi vprašanje usode zaseženega denarja. Stušek pojasnjuje, da je ta zelo verjetno pristal v državnem proračunu, saj sta obsojena vohuna priznala krivdo. “Dopuščam možnost, da bi se denar tudi vrnil obveščevalcema, vendar je to zelo malo verjetno. Možnosti za kaj takega so ekstremno majhne,” razmišlja.
Stuška smo povprašali tudi o tipu operacij, ki so se financirale z zaseženim denarjem. Pojasnil je, da se na tak način financira dva tipa delovanja, in sicer “pridobivanje in širjenje” informacij. Cena pridobljenih informacij je odvisna od tipa in uporabnosti informacije. “Položaj kompromitiranega posameznika pri tem pogosto ne igra vloge. Včasih je pridobitev informacij od nižjega uradnika lahko veliko dražja od teh, ki jih neroden, nepreviden ali kompromitiran politik deli prostovoljno,” pojasni naš sogovornik. Pri javnem razpečevanju informacij oz. poskusih vpliva na javno mnenje pa je odvisno predvsem od javne “teže”, vpliva in ugleda, ki ga uživa tisti, ki to počne.
Pojasni, da obveščevalne službe v prvi vrsti “targetirajo” predvsem posameznike, ki so sami po sebi naklonjeni njihovi državi. Pogosto obveščevalna dejavnost poteka na ravni prijateljskih stikov. Za tuje obveščevalne službe so zelo zanimivi tudi nezadovoljni uslužbenci (iz najrazličnejših razlogov) javnih institucij, tudi Sove. “Vzpostavitev dobrega delovnega okolja je zato bistvenega pomena,” je prepričan.
In financiranje političnih podjemov? Rusiji naklonjenih strank in političnih gibanj? Stušek se do posameznih primerov ni želel opredeljevati, z izjemo komentarja, da so vsakršna financiranja iz tujine, ki so vezana na specifično politično agendo, lahko problematična. Kot pojasnjuje, to področje pesti pomanjkanje nadzora in preglednosti.
Slovenija je majhna, a zanimiva destinacija za obveščevalce
V javnosti je pogosto slišati, da je Slovenija premajhna in premalo pomembna, da bi bila zanimiva za svetovne obveščevalne organizacije. A Stušek opozarja, da ta ocena ni povsem pravilna. “Slovenija je vendarle članica Nata, kjer ima vsaka država en glas, zato tega ne velja zanemariti, kot tudi ne tega, da je Slovenija članica Evrope unije. Vpetost Slovenije v mednarodne integracije in s tem povezan dostop do zaupnih informacij ter dejstvo, da je Sova, v primerjavi z obveščevalnimi službami večjih držav, omejena, dela Slovenijo zanimivo,” razloži.
Zanimalo nas je tudi, kako hitro bo ruska obveščevalna služba uspela obnoviti svojo operacijo na področju Slovenije. Težko si je namreč predstavljati, da bi se sprijaznili v nastalim informacijskim vakuumom. “Očitna strateška ocena, da je Slovenija šibka točka oz. mehki trebuh Nata ali EU, se zagotovo ni spremenila. Interes za obnovitev te mreže zagotovo obstaja. A pozor, če se je z aretacijo omenjenih ruskih vohunov razbil eden izmed centrov njihove obveščevalne mreže, potem bodo rabili dolgo časa, da to mrežo obnovijo. Obveščevalna dejavnost pogosto poteka na ravni osebnih stikov in kultivacija teh rabi svoj čas,” pojasni.
Omejene kapacitete Sove
Pred koncem smo nekdanjega direktorja Sove povprašali še kapacitetah Sove in njenih primanjkljajih. Sova po njegovem videnju potrebuje tri sklope sprememb: kadrovsko okrepitev, posodobitev področne zakonodaje in vzpostavitev strokovnega nadzora nad delom agencije.
Žiga Korsika