Včeraj je v Ankari potekala največja izmenjava vohunov po hladni vojni. Del izmenjave sta bila tudi dva vohuna, ki so ju leta 2022 prijeli domači organi pregona. Izmenjavo je v Odmevih komentiral strokovnjak za nacionalno varnost in nekdanji obveščevalec Boštjan Perne. Razkril je, da vohuna, prijeta v Sloveniji, nista bila “navadna vohuna” ter da je ključno mediatorsko vlogo pri izmenjavi odigrala turška obveščevalna služba.
Perne je povedal, da se tovrstne izmenjave vohunov vršijo po utečenem postopku. “To, kar se dogaja sedaj, se sicer dogaja v nekoliko večjem formatu, ampak že od hladne vojne naprej pa do leta 2022, ko je bila zamenjana ameriška košarkarica, zaprta v Moskvi. Te izmenjave tečejo ves čas. Kdo se dogovarja? Vedno gre za zakulisno dogovarjanje in navadno uporabljajo posrednike. Torej ljudi, ki jim zaupa ena in druga stran. Kolikor je bilo razvidno v tej situaciji, je to mediatorsko vlogo odigral turški MIT, torej turška obveščevalna služba,” je pojasnil Perne.
Kot je razkril, ima turška obveščevalna služba odlične povezave z eno in drugo stranjo. Spomnil je tudi na vlogo Turčije na prvih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, ki pa, kot vemo, niso bila uspešna.
“Nista bila navadna agenta”
“Vohuna, ki sta bila prijeta pri nas, kar je razvidno iz tega, kar smo do sedaj izvedeli, nista bila navadna agenta. Kot kaže sta bila koordinatorja, ki sta koordinirala širšo obveščevalno delo ruskih služb in ravno zaradi te komunikacije sta bila po mojem mnenju prestrežena oz. ujeta. Verjetno so jih ujeli Američani, tako sklepam, ker so imeli vodilno vlogo, in nato informacijo predali slovenski Sovi, ki je strokovno in do konca opravila svoje delo. Torej vohuna, ki sta bila zajeta pri nas (poleg Krasikovega, ki je bil zaprt v Nemčiji), sta glavni razlog, da je do izmenjave prišlo, ker ostali ruski ujetniki nimajo take teže. Brez teh treh, sem precej prepričan, da do izmenjave ne bi prišlo,” je povedal Perne.
Komentiral je tudi nadvse neobičajno menjavo Krasikovega, ki je v Berlinu v Nemčiji sredi belega dne pred pričami umoril čečenskega vojaškega poveljnika. Po njegovih navedbah se je Nemčija branila Krasikovega, ampak je bil očitno interes tako močan, da so tudi Nemci morali popustiti. “Ne gre za navadnega gentlemanskega vohuna, kot sta bila zajeta v Sloveniji, temveč za t. i. “hitmana”, za najetega morilca s strani FSB,” je povedal Perne.
Perne je komentiral tudi kazen, ki sta jo prejela vohuna. Zaporna kazen je namreč znašala natanko toliko časa, koliko sta ga vohuna že preživela v slovenskem priporu. Kazen sta torej že odslužila. “Jaz sem res ponosen, da je naše pravosodje zmoglo ta napor. Vesta, da bi se pri nas lahko našel nek birokrat, ki bi nekaj ugovarjal in bi bila onadva še tri mesece dlje zaprta in bi tako celotna operacija padla v vodo. V tem primeru je očitno šlo za odlično koordinacijo.”
Denis Čaleta je pred tem v izjavi za RTV povedal, da se mu izrečena kazen, ki sta jo prejela ruska vohuna, ne zdi ustrezna. “Že s tem bi morali jasno sporočiti, da so ta dejanja pri nas nedovoljena in da se bodo tudi ustrezno sankcionirala,” je povedal.
Američani za svoje državljane in oporečnike, Rusi za svoje morilce
Politolog in profesor dr. Miro Haček je ob izmenjavi zaprtih vohunov izpostavil kvalitativne razlike med izmenjanimi zaporniki. Na primer, v ZDA se je lahko vrnil ameriški novinar Evan Gerskovich, nekdanji marinec Paul Whelan, novinarka Alsu Kurmaševa in ruski opozicijski politik Vladimir Kara-Murza. Rusi so izpustili tudi protivojne umetnike, člana ekipe pokojnega Navalnega in druge. Rusi pa so nazaj zahtevali svojega poklicnega morilca.
Do podobne izmenjave je prišlo že leta 2022, ko so ZDA predale znanega trgovca z orožjem Viktorja Bouta, in sicer v zameno za njihovo košarkarico Brittney Griner, ki so jo ruske oblasti zaprle, ker so pri njej našle uparilnik za osebno uporabo (vape op. a.), ki je vseboval olje konoplje.
Ž. K.