Ministrica za zdravje Kolarjeva kljub nasprotovanju koalicijskih partnerjev k imenovanju Andreja Baričiča za generalnega direktorja UKC ne vidi nezaupnice svojemu delu. Odstopa Baričiča še ni prejela.
Ministrica Kolarjeva je v sklopu tradicionalnega slovenskega zajtrka dejala, da še vedno verjame in zaupa v strokovni svet UKC. Imenovanje Baričiča za generalnega direktorja je bila po njenem mnenju tako povsem kompetentna odločitev in da rezultat glasovanja ne bi bil takšen, če jih ne bi prepričal s svojim programom.
Kolarjeva je odločitev koalicijskih strank, ki Baričiča ne bodo podprle, komentirala z besedami, da “se politika ne bi smela vpletati v poslovanje in odgovornost zavodov in njihovih vodstev, če želimo postaviti nek drug nivo.”
Baričičeve odstopne izjave še ni prejela
Dan po tistem, ko je premier Miro Cerar sporočil, da tudi SMC, katere članica je Kolar Celarčeva, ne bo podprla Baričiča, so iz UKC Ljubljana sporočili, da je Baričič odstopil z mesta v. d. generalnega direktorja.
Ministrica je dodala, da obvestila o odpovedi ni prejela, prav tako je ni prejel predsednik sveta UKC Tomaž Glažar.
Nasprotuje dodelitvi denarja brez nadzora
Kolar Celarčeva je komentirala tudi dogajanje na zadnji skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na kateri so zavrnili predlog rebalansa letošnjega finančnega načrta ZZZS, ki je predvideval, da bi 16 milijonov evrov ZZZS namenil za skrajševanje čakalnih vrst.
Ministrica nasprotuje “dodelitvi denarja brez nadzora in brez tega, da se pove, kaj se bo za ta denar naredilo”. Tako je opozorila, da je ZZZS v preteklosti že veliko denarja namenil za skrajševanje čakalnih dob, želenega rezultata – krajših čakalnih vrst – pa niso dosegli.
Predvidena nova pogajanja in rebalans
Kolarjeva napoveduje, da bodo ponovna pogajanja in dogovarjanja glede rebalansa potekala predvidoma že v začetku prihodnjega tedna. Če pa rebalansa ne bi sprejeli, bodo bolnišnice v decembru dobile manjšo akontacijo, je še opozorila ministrica.
Če rebalans ne bi bil sprejet, bi namreč ZZZS letos beležil 35 milijonov evrov več prihodkov od odhodkov, kar bi najverjetneje šlo v rezervni sklad ZZZS, ne pa izvajalcem zdravstvenih storitev.
M. P., STA