Priseljevanje iz držav tretjega sveta je bilo dolgo časa prikazano kot »stroj za dobiček« za domače neto davkoplačevalce. No, realnost je povsem drugačna.
Po mnenju več strokovnjakov je francosko dolžniško krizo v veliki meri povzročila nesmiselna priseljenska politika. Medenžer Pierre Danon in strokovnjak za migracije Jean-Paul Gourévitch ocenjujeta letne neto stroške na več deset milijard evrov. Danon zdaj opozarja, da se za ohranjanje nadaljnjega obsežnega priseljevanja žrtvuje celoten model socialne pomoči v državi.
Francoski javni dolg je konec prve polovice leta dosegel 3,6 milijarde evrov, kar pomeni 119 odstotkov BDP, lani je javnofinančni primanjkljaj znašal nekaj več kot 152 milijard evrov.
Pierre Danon, nekdanji izvršni direktor podjetja Numericable in podpredsednik podjetja Capgemini, ocenjuje neto stroške priseljevanja na 41 milijard evrov na leto. Njegovo poročilo za ´Observatoire de l’immigration et de la démographie´ je bilo objavljeno februarja 2025.
Izračun vključuje tako osebe, ki zakonito prebivajo v državi, kot osebe brez dovoljenja za prebivanje. Danon je od ocenjenih stroškov odštel davke in prispevke za socialno varnost. »Stroški za javne finance torej večinoma izvirajo iz tujcev, ki pridejo v državo in ne delajo,« pravi.
Danon te stroške izrecno povezuje s francoskimi proračunskimi težavami. V intervjuju za ´Le Figaro´ trdi, da stroški silijo k varčevanju pri socialni pomoči. Po njegovem mnenju se mora Francija odločiti med ohranitvijo radodarne mreže socialne varnosti in nadaljnjim sprejemanjem velikih skupin priseljencev.
Svetovalec za migracije in avtor Jean-Paul Gourévitch govori o še višjih stroških. V študiji za organizacijo davkoplačevalcev ´Contribuables´ iz leta 2023 ocenjuje primanjkljaj na 53,9 milijarde evrov na leto. Njegov izračun vključuje tudi neposredne potomce priseljencev in ima zato drugačno definicijo kot Danonova. Gourévitch opozarja zlasti na posredne stroške, med drugim za varnost, izobraževanje in skupnostne pobude, pa tudi na naložbe, katerih donosi so negotovi ali se pričakujejo v daljni prihodnosti.
Tudi senat kritizira trend stroškov. Marie-Carole Ciuntu, poročevalka za proračun za priseljevanje, azil in integracijo, poudarja, da so se stroški azila povečevali hitreje kot število vlog. Glede na letošnje poročilo finančnega odbora so stroški sprejema prosilcev za azil in beguncev v letu 2025, brez socialnih prejemkov in zdravstvenega varstva, znašali skoraj dve milijardi evrov. Ciuntu kritizira tudi slabo integracijo in dejstvo, da je le približno pet odstotkov tistih, katerih prošnje za azil so zavrnjene, dejansko odstranjenih iz države.
- T.