Reka Kolpa še vedno velja za eno od najbolj ohranjenih rek v državi, se pa njeno stanje zaradi urbanizacije, turizma in podnebnih sprememb slabša. Prav zato je nujno začeti urejati čiščenje odpadnih voda in najti dogovor o enovitem lokalnem, državnem in meddržavnem pristopu upravljanja reke, so za STA povedali pristojni z naravovarstvenega zavoda.
Na to, da se stanje Kolpe slabša, kažejo ocene ekološkega stanja, ki ga obdobno izvaja Agencija RS za okolje (ARSO).
V obdobju od leta 2014 do leta 2019 je bilo to na odseku od Osilnice do Petrine ocenjeno kot zelo dobro, na drugih dveh odsekih, tj. od Petrine do Primostka in od Primostka do Kamanja, pa kot dobro. Monitoringi, opravljeni v letih 2020 in 2021, so pokazali, da je stanje reke na prvih dveh odsekih nespremenjeno, poslabšalo pa se je na odseku od Primostka do Kamanja, kjer je bilo ocenjeno kot zmerno.
“Kot zmerno je stanje na omenjenem odseku ocenjeno zaradi prekomernega vpliva hranilnih snovi na biološki element fitobentos (alge, ki živijo v stiku z dnom) in makrofitov (vodne rastline),” pravijo na ARSO. Ob tem sicer dodajajo, da je lahko rezultat enoletnega monitoringa le znak, da se stanje slabša, in da bo treba za realnejšo in natančnejšo oceno počakati na obdobno oceno stanja, ki vključuje večletni monitoring.
ARSO sicer vzorčenje emisij, ki zahajajo v reko, nekajkrat letno izvaja v Osilnici, Radencih in Radovičih. Pri tem podatki večinoma še vedno kažejo na skladnost z normativi, kot pravijo na novomeški enoti Zavoda RS za varstvo narave.
Kolpa v slovenskem merilu še vedno velja za eno od najbolje ohranjenih rek, vendar na naravovarstvenem zavodu zaznavajo slabšanje stanja, kar je posledica večjega onesnaževanja in nižjih pretokov, ki slabšajo samočistilno sposobnost reke.
Analize meritev pretokov v Radencih kažejo upadanje srednjega in najnižjega povprečnega letnega pretoka, pri čemer se je najbolj izrazit padec zgodil po letu 1980. Srednji pretoki so namreč upadli za več kot 10 kubičnih metrov na sekundo, in sicer s 55 kubičnih metrov leta 1947 na 45 kubičnih metrov na sekundo leta 2013, sta za STA zapisala Barbara Kink in Matej Simčič iz novomeške enote zavoda.
Tudi monitoring in vrednotenje kakovosti kopalnih voda sta ob koncu kopalne sezone leta 2021 pokazala, da Kolpa na Primostku, kjer je eno od osrednjih kopališč, ne dosega standardov kakovosti za kopalne vode. Tam so namreč zaznali trend porasta mikrobov. “Izpostavljeni podatki nas opozarjajo, da se stanje postopno slabša in da je potrebno ukrepanje, preden bo prepozno,” opozarjata.
Glavne grožnje so po oceni obeh neurejena pozidava in urbanizacija ter s tem povezano odvajanje odpadnih voda, pretirana raba zaradi rekreacije in turizma, neurejen promet v poletnem času in mestoma intenzivno kmetijstvo, in sicer predvsem v povezavi z neurejenim čiščenjem odpadnih voda.
Konkretno za Primostek so kot potencialni vir onesnaženja v programu ukrepov upravljanja kakovosti kopalne vode iz leta 2022 prepoznali nepriključenost aglomeracij na komunalno infrastrukturo, odpadne vode in razpršeno poselitev, pravita. Ob tem opozarjata, da je Kolpa mejna reka, zato je treba onesnaževalce poiskati v sodelovanju s Hrvaško.
Po njuni oceni bi bilo treba takoj začeti urejati področje čiščenja odpadnih voda in čim prej najti konsenz o enovitem lokalnem, državnem in meddržavnem pristopu pri načrtovanju in upravljanju reke. Pri tem je treba rešiti izzive celovitega upravljanja, množičnega turizma, nosilne zmogljivosti okolja ter urejanja prostora ob vodotoku.
“Prav tako pa se bomo kot družba morali začeti zavedati, da reke in potoki niso le kanali za odvajanje vode in turistični potencial, ampak gre za žive ekosisteme, ki morajo zdržati vse naravne in antropogene pritiske vseh 12 mesecev v letu,” dodajata.
Po besedah Danila Puklavca iz Zavoda za ribištvo Slovenije v Kolpi potrjeno živi 33 vrst rib, kar pomeni, da ima reka še dokaj pester sestav ribjih vrst. Na zavodu v zadnjih 35-ih letih, odkar proučujejo stanje v Kolpi, niso odkrili, da bi katera od vrst izginila. So pa okoli leta 1995 na podlagi podatkov o plenu, ki so jim jih posredovale ribiške družine, pri vseh vrstah opazili relativno veliko zmanjšanje količine rib, in sicer tudi do polovice ali več pri nekaterih vrstah.
Enega od mogočih vzrokov za nenadno zmanjšanje števila rib med letoma 1990 in 1995 Puklavec vidi v tem, da so se takrat končale zime, ko je bilo res veliko snega. Zaradi manjših količin snega je bilo v poznejših letih med poletjem vode bistveno manj.
Od leta 2005, odkar sami delajo bolj intenzivne raziskave Kolpe, pa na zavodu večjega upada rib ne opažajo “in je količinsko stanje bolj ali manj enako”. “Ne opažamo, da bi se število posameznih vrst rib v zadnjih 20-ih letih kaj bistveno zmanjšalo,” je za STA povedal Puklavec. Sam sicer ocenjuje, da je Kolpa čista reka.
“V kopalni sezoni 2023 je bila Kolpa na vseh kopalnih vodah primerna za kopanje. Njene kopalne vode so bile razvrščene v razred odlično in dobro,” pravijo na Arsu. Kakovost kopalnih voda sicer razvrščajo v štiri razrede – odlična, dobra, zadostna in slaba, pri čemer mora imeti kopalna voda oceno vsaj zadostno, da je primerna za kopanje.
M. D.