Gospodarnost in učinkovitost investicij Slovenskih železnic je pod drobnogledom, odkar so se cene prenove železniških postaj pod vodstvom infrastrukturne ministrice skokovito zvišale. Cene prenov pa niso edine, ki so “zanimive”.
Argentinske železnice imajo več zaposlenih kot ameriški Amtrack, Slovenske železnice pa še več od njiju.
Skupna dolžina železniških prog je v primerjavi z obema precej krajša, in sicer 1208 km. Kljub temu ima Slovenija na kilometer proge več zaposlenih.
V letnem poročilu Slovenskih železnic so zabeležili, da so imeli 256,5 milijona evrov stroškov dela, ob tem pa, da ima družba 6986 zaposlenih. Slovenske železnice so kritike na račun števila zaposlenih dobile že leta 2017 v poročilu o učinkovitosti Slovenskih železnic (SŽ). V poslovnem sistemu, ki ga vodi Dušan Mes, je bilo več kot 1400 ljudi odveč, so trdili njegovi avtorji, kot je poročal Siol. Zunanji izvajalci so proučili učinkovitost poslovanja in ugotovili, da bi lahko ob zmanjšanju števila zaposlenih, ki naj bi bili odveč (teh naj bi bilo takrat 1400), prihranili več kot 50 milijonov evrov. Predvsem so mislili na število zaposlenih v administrativnih in centralnih službah, kjer je bilo zaposlenih 15 odstotkov vseh ljudi v skupini Slovenskih železnic. Dodatnih 300 zaposlenih je bilo po oceni avtorjev poročila preveč v vzdrževanju infrastrukture in delavnicah, kjer skrbijo za popravila in servisiranje železniških vozil.
Število zaposlenih ni edino, kar je presenetilo
Prenova železniške postaje, kamor dnevno pride prek 30.000 potnikov (v Pragi), bo stala enako, medtem ko na Jesenicah dnevno število potnikov znaša manj kot tisoč. Zadnja cena za jeseniško postajo znaša celo 170 milijonov evrov (podjetnik Janez Škrabec, podjetje Riko). Ministrica Alenka Bratušek se o gospodarnosti in dobri pripravljenosti naložb ni spraševala, ampak jih je najprej celo opravičevala. Naj spomnimo, da se bo v nekaj letih v investicijske železniške projekte steklo več milijard evrov, kar bo na koncu dneva opravičilo tudi stroške dela na projektu.
Velike posle si razdeli peščica domačih gradbincev
Projekte pa so prejeli le največji domači gradbinci. Posebej izstopa Kolektor Delovega lastnika in prijatelja Alenke Bratušek, ki je last tajkuna Stojana Petriča. Domači tajkunski gradbinci si razdelijo vse velike projekte in izrinejo tujo konkurenco. Denar trošijo za drage obnove, medtem ko so potovalni časi in zamude ponekod enaki kot v obdobju nekdanje Avstro-Ogrske.
A. H.