Kolumbijska politika je znova na prepihu, potem ko je nekdanji zunanji minister Álvaro Leyva v odprtem pismu obtožil predsednika Gustava Petra, da je odvisen od drog. Petro, prvi levičarski voditelj države in glasen zagovornik legalizacije kokaina, se sooča z resnimi obtožbami, ki bi lahko zamajale njegov položaj in še poglobile razkol v državi.
Leyva, ki je Petrovo vlado kot zunanji minister vodil od avgusta 2022 do maja 2024, je v pismu, objavljenem na platformi X, zapisal, da ima “neposredne informacije” o predsednikovi odvisnosti. Šokantno razkritje naj bi se zgodilo med enim od Petrovih obiskov v Parizu – med katerim od štirih (november 2022, januar 2023, junij 2023 ali junij 2024) ni navedel. “Boleče je bilo izvedeti, kje ste bili,“ je zapisal Leyva in dodal, da obžaluje, ker Petru ni poskušal pomagati okrevati.
Petro, nekdanji član marksistične gverilske skupine M19, je že dolgo časa kontroverzna figura. Njegovo javno zagovarjanje legalizacije kokaina, ki ga je letos primerjal z viskijem in vinom, je razburilo tako domačo kot mednarodno javnost. “Kokain ni slabši od viskija, le zato je nezakonit, ker prihaja iz Latinske Amerike,” je dejal na vladnem sestanku, ki so ga predvajali na nacionalni televiziji. Njegov predlog, da bi kokain prodajali kot vino, je le še prilil olje na ogenj.
Cel kup vladnih odvisnikov
Leyva v pismu ni prizanesel niti Petrovi bližnji ekipi. Ostro je kritiziral Armanda Benedettija, nekdanjega veleposlanika v Venezueli, za katerega trdi, da je prav tako odvisnik. Benedetti, znan po škandalih, naj bi svojo odvisnost priznal v pogovoru s priznanim psihologom Miguelom Bettinom. Po Leyvovih besedah je Benedetti sanjal o višjem položaju, vendar ga je Petro poslal v Caracas.
Obtožbe so v Kolumbiji sprožile pravo politično nevihto. Kritiki pravijo, da Leyvove besede le še poglabljajo kaos v državi, ki se že spopada s Petrovo mehkejšo politiko do t. i. narkokartelov in njegovim nasprotovanjem ameriškim deportacijam kolumbijskih migrantov. Predsednikovi podporniki obtožbe zavračajo kot umazano igro, s katero naj bi Leyva skušal spodkopati Petrove reforme.
Kolumbija, kjer raste največ koke na svetu, je že desetletja ujeta v primež mamilarskih vojn. Petrova prizadevanja za spremembo globalne politike do drog, in sicer vključno s pozivi k črtanju koke z liste prepovedanih snovi pri ZN, so naletela na ostre kritike, češ da krepijo kriminalna omrežja.
Na pismo, za katerega je predsedniška palača potrdila, da ga je prejela 22. aprila, se Petro še ni odzval. Kljub temu je jasno, da bo škandal še dodatno razklal Kolumbijo, ki je že tako razdeljena med tiste, ki v Petru vidijo reformatorja, in tiste, ki ga doživljajo kot nevarnega populista.
C. Š.