Air Slovenija

Mitja Iršič

20. oktober 2020, ura je 7.55. Letališče Jožeta Pučnika, medtem že preimenovano v letališče Franca Leskoška Luke, se kopa v sončni svetlobi, ki prodira skozi nekaj raztrošenih oblakov sredi drugače brezhibno sinje modrega neba in barva hribe Julijskih Alp v jantarno jutranjo barvo. Na pisti pred terminalom številka 1 se lesketa nov suhoj superjet 100 socialistično sive barve, z rdečo črto po sredini trupa, na njem pa z zeleno piše Air Slovenia. Pred njim stoji množica povabljenih prvorazrednikov, ki prisostvujejo slovesnosti ob ustanovitvi nove slovenske nacionalne letalske družbe. Kot del programa Kombinatke ravno pojejo: “Sivi sokole, prijatelju stari, daj mi krila, sokole, da preletim planine.”

Janez Kocjančič kot bivši direktor in častni gost čaka, da bo povedal, kako se je sam razdajal za zdaj že pokojno Adrio med letoma 1982 in 1993, in da želi njeni naslednici vsaj toliko uspeha, kot ga je imela Adria pod njegovim vodstvom. Zraven njega so (od leve proti desni, po pomembnosti razporejeni) Milan Kučan, kup ruskih pomembnežev iz družbe Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija, pod katere dežnik spada biro Suhoj, Maksim Oreškin, ruski minister za ekonomski razvoj, novi direktor Air Slovenia Jelko Kacin, predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev, Zdravko Počivalšek, Alenka Bratušek in Marjan Šarec.

Dolga pot je bila pred zbrano četico, da je uspela najprej uzakoniti, nato pa še uspešno financirati tako gromozansko naporen projekt, kot je splavitev nove slovenske letalske družbe. To vendarle ni tako, kot da bi kupil avto, bolj je podobno nakupu blindiranih državniških mercedesov. 10 milijonov evrov na leto so morali zagotoviti iz proračuna, pa še 50 milijonov za zagonski kapital, da smo Slovenci znova dobili krila. Ko so ob robu slovesnosti pri Ruski kapelici Marjan Šarec, Zdravko Počivalšek, Vladimir Putin in še nekaj upokojencev sklepali pogodbo za najem prvih desetih letal superjet 100, je Putin v kratkem govoru povedal: “Slovani smo posebni ljudje. Tudi ko se vse zaroti proti nam, nekako uspemo s svojo pregovorno odločnostjo. Naše podjetje, ki je naredilo to neverjetno letalo, je dokaz za to. Čeprav ima kar nekaj naših inženirjev v Komsomolsku ponarejene diplome iz mehaničnega inženirstva, so naredili izdelek, ki nam ga lahko zahodni proizvajalci le zavidajo. Podobno ste vi naredili nekaj neverjetnega. Letalsko družbo boste ustanovili kljub temu, da niste imeli niti rublja. Vemo, da vam bo uspelo. Družba Suhoj in vsa Rusija je z vami. Air Slovenia bo suhojeva popotnica na zahodne trge. Ni nam uspelo z Mehičani in Irci, ki so po kratki uporabi zavrnili naš sicer izvrsten izdelek. Najbrž zaradi rusofobije. Minili so časi, ko so s suhojem leteli le Aeroflot, Rosija Airlines in Gazpromavia.”

Sivi lepotec na pisti že čaka na prve potnike, ki bodo poleteli proti Skopju takoj po koncu slovesnosti. To je le ena izmed novih strateških, za slovensko gospodarstvo in turizem ključnih linij, ki so jih komercialne letalske družbe ignorirale, saj jih zanima le profit. Še isti dan bo poletelo pet enakih suhojev. Dva na čevapčič liniji Ljubljana-Sarajevo-Ljubljana in Ljubljana-Beograd-Ljubljana, eden v Moskvo, eden v Saint-Petersburg, enkrat mesečno pa bo dostojanstvenike suhoj vozil v Havano na posvetovalne sestanke o prihodnosti svetovnih zdravstvenih sistemov na t. i. Kebrovi liniji. Prav tako bo Air Slovenia prevzela vse bivše Adrijine flote, ki so si jih medtem prisvojili tuji ponudniki. Strokovnjaki Greenpeace Slovenia in Zelenih Slovenije so že od propada Adrie opozarjali, da so vozovnice pod 100 evrov v Bruselj, Frankfurt in München kvarno vplivale na kakovost zraka v državi, saj so zaradi povečanega povpraševanja komercialni ponudniki frekvenco letov iz meseca v mesec zviševali. Air Slovenia bo z letalskimi kartami nad 500 evrov zopet vzpostavila nebesni red na sončni strani Alp.

Na letalo za današnji let proti Skopju se bo vkrcalo precej pomembnih gostov. Predsedniku vlade Severne Makedonije Zoranu Zaevu se bo pridružila slovenska evroposlanka Irena Joveva, po starših Severnomakedonka – v domovino svojih staršev bo šla obiskat severnomakedonske sorodnike, uživala bo v severnokamedonskih dobrotah in si ogledala nedotaknjeno severnomakedonsko naravo, hkrati pa se bo z Zaevom in Šarcem udeležila bilaterale Slovenija-Makedonija – model socializma za 21.stoletje. Air Slovenia ji bo od zdaj omogočal jutranje lete v drugo domovino. Seveda gratis. Kot tudi vsem drugim dostojanstvenikom, ki so se pritoževali, ker so komercialne letalske družbe z Letališča Franca Leskoška Luke letele le popoldan. Marljivega birokrata to povsem vrže iz ritma, delovni zagon pa izpuhti. Tudi zato potrebujemo nacionalnega, iz javnega denarja sponzoriranega prevoznika. Ni vse v dobičkih. Spočit birokrat, ki se že ob devetih zjutraj zadovoljen in poln elana izkrca v Bruslju, je vreden več kot sto napolnjenih letal. “Poslovnež”, ki bo lahko že ob enajstih dopoldne na Rdečem trgu s kovčkom rubljev in kuverto z navodili, je lahko ključen za nadaljnjo rast BDP. Turisti, ki so se prej v velikih številkah odrekali našemu alpskemu biseru, rekoč, “ne morem potovati v državo, ki nima nacionalnega prevoznika”, se bodo zdaj z jutranjimi leti z žepi, polnimi evrov, vrnili v Piran, Ljubljano in Postojnsko jamo.

Ura je 8.30. Z govori so že opravili nostalgični Kocjančič, ki se je spominjal, kako so leta 1989 za zadolženo Adrio šli kupovat nov airbus A320 v Toulouse (vse se da, če je politična volja!), Milan Kučan, ki je povedal, da je danes dan, ko se obrača nov list še tesnejšega sodelovanja z Rusko federacijo, in Zdravko Počivalšek, ki je povedal, da bodo lekcije, ki so jih pridobili pri ustanavljanju letalske družbe, s pridom uporabili tudi pri ustanavljanju državnega hotelskega holdinga in holdinga slovenskih pravičnih supermarketov, ki bodo zrasli na pogorišču Mercatorja.

Zdaj je na vrsti Alenka Bratušek. “Spoštovani potniki, zbrane eminence. V čast mi je, da lahko govorim na uradni slovesnosti, na kateri mi ni treba nositi neumne fluorescentne varnostne čelade na glavi. Rada bi poudarila, da Slovenija letalsko družbo potrebuje. Tudi zbrani kolegi iz Ruske federacije bodo potrdili, da je Aeroflot – nacionalna letalska družba z 51-odstotnim državnim lastništvom – velik uspeh že od časa Marije Terezije. Kot vemo, je nas in Rusov skupaj 147 milijonov. Prepričani smo, da bo ruski sistem nacionalnega socializma v Sloveniji obrodil sadove, tako v letalstvu kot v drugih industrijah. Danes lahko končno ponosno povem: ne potrebujemo časa, niti denarja – imamo oboje. Slovenija bo poletela. Tudi zato, ker sem leta 2013 državi pomagala, da se je ubranila trojke in Janševe vlade. Air Slovenia je kulminacija smeri, ki smo si jo začrtali po ljudskih vstajah leta 2013 in o kateri razlagam na vsaki partizanski komemoraciji, ki se je udeležim. Slovenija v zraku. Pozitivna Slovenija! Hvala in srečen let posadki in potnikom.”

Zbrani navdušeno ploskajo, iz bara Terasa na razgledni ploščadi, kjer dogajanje spremljajo navadni smrtniki, se slišijo vzkliki: “Smrt fašizmu, svoboda narodu!”, “Živel tovariš Putin!” in “Smrt neoliberalizmu!” Bivši Adrijin pilot, ki bo opravil prvi polet v Skopje, jo objame, jo prime za roko in ji jo dvigne, kot po boksarskem dvoboju.

Nadaljuje direktor Kacin: “Slovenske sanje na nebu so se začele daljnega leta 1969 in se kljub bankrotom in dokapitalizacijam nikoli niso zares končale. Air Slovenia je naslednji logičen korak na tej poti. Zares smo se potrudili. Letala so sodobno opremljena, z najnovejšimi infotainment sistemi. Domači gostje si bodo lahko iz multimedijske baze podatkov ogledali cel kup partizanskih filmov iz Slovenije in območja bivših republik. Ponujamo: Ne Joči Peter, Desant na Drvar, Bitka na Neretvi, Nevidni Bataljon in novi partizanski film Preboj, ki bo premierno prikazan prav na letu za Skopje.” … *aplavz* … “Hvala, hvala. Seveda smo poskrbeli tudi za tuje potnike, ki jih tematika druge svetovne vojne ne zanima tako zelo kot Slovence. Tuji turisti, politiki in gospodarstveniki, ki bodo leteli z Air Slovenia, si bodo lahko ogledali ciklus dokumentarcev Michaela Moora, zbrane francoske dokumentarce o kapitalističnem izkoriščanju nabiralcev kakava v Afriki in obiralcev paradižnikov v Italiji ter seveda opus filmov Oliverja Stona, ki govorijo o globokih zarotah ameriške vlade. Prav tako smo revolucionarji nove metode prehranjevanja na krovu letala, z imenom ‘prinesi-si-svoj-sendvič’. Potnikom dovolimo, da si hrano prinesejo na krov, v zameno za manjši pavšal, katerega cena je odvisna od osebnega dohodka potnika. Za podobno metodo se že zanimajo druge letalske družbe po svetu – Cubana de Aviación, Air Koryo in venezuelski nizkocenovnik Venezolana so k nam poslale svoje predstavnike, ki bodo preučili metodo prinesi-si-svoj-sendvič in jo skušale implementirati tudi v druge sfere družbenega življenja. Sodobni trendi so inkorporirani v jedro naše poslovne zgodbe.”

Aplavz znova odmeva po letališču. Brez premora začne igrati tržaški partizanski zbor Pinko Tomažič, ki ga napove Alenka Brautušek, katere ministrstvo se je medtem že preimenovalo v ministrstvo za infrastrukturo, vrednote NOB in varstvo državnih monopolov nad javnimi službami. Odpojejo La Brigata Garibaldi, sledi pa orkester Big Band RTV SLO, ki so mu v protokolu naredili improviziran oder, da ruskim gostom v čast odigra improvizirano rusko himno. Medtem se starejši med visokimi uslužbenci Suhoja čudijo, ko na ustih starih slovenskih partijcev v prvih vrstah VIP-odra razberejo besede, ko pojejo ob melodiji: “Skvoz grozi sijalo nam solnce svobodi, i Lenin veliki nam put ozaril, nas virastil Stalin – na vernost narodu, na trud i na podvigi nas vdohnovil!”

Himne je konec. Vse je pripravljeno na prvi let. Kapitan še opravlja zadnje preglede povsem novega suhoja, preden bo prvič poletel na (ne)komercialni liniji, medtem ko cisterne že točijo gorivo, ki ga je kot gesto nacional-interesnega sodelovanja med državnimi podjetji za prvih ducat letov neodplačno odstopil Petrol. Tik preden se zavrtijo turbine mogočnih turboventilatorskih motorjev in preglasijo zbrano družbo, se oglasi še premier Šarec: “Moj kabinet nikoli nič ne naredi kar tako, nekaj na pamet. Saj veste tisto o zajcu in ražnju. Preden smo se odločili za tako velik korak v dobro ohranitve suverenosti in samozadostnosti slovenske aviacije, smo se posvetovali s strokovnjaki. Delovna skupina, ki so jo sestavljali stari Adrijini direktorji, bivši uslužbenci, prva generacija tako imenovanih ‘rdečih direktorjev’ iz začetka devetdesetih, ki se še najbolj intimno spozna na uspešno državno upravljanje, in strokovnjaki na področju jugoslovanske aviacije, je bila sicer draga, a na koncu so prišli do soglasnega zaključka: Slovenija potrebuje letalsko družbo, če ne želi postati pozabljen žep sredi Evrope! Tudi sam sem na mnogih uradnih obiskih v Moskvi, Beogradu, Skopju in Podgorici večkrat od kolegov dobival vprašanja, kaj se dogaja v Sloveniji, da niti letalskega prevoznika nimamo. Priznam, bilo me je malce sram. Ta letalska družba je družba za vas, navadne državljane – ne za nas z Gregorčičeve. Mi imamo itak falcona. Za vas, ki si ne želite z GoOptijem voziti do bližnjih letališč. Za vas, ki imate hostle in Airbnb nastanitve, pa vas manko nacionalnega prevoznika udari po žepu, ker si gostje ne želijo v državo, ki nima nacionalnega prevoznika. Za vas, ki gostite pomembne poslovne partnerje, pa ti odpovedo pogodbo za sodelovanje tik pred zdajci, potem ko na internetu ugotovijo, da naša država nima nacionalno sponzoriranih povezav do njihovega sedeža. Za vse, ki vas je strah, da vas bodo razni Easyjeti, Wizzairi in Brussels Airlinesi premamili, da zaradi nizkih cen preveč potujete in s tem preveč zapravljate. Kava v Bruslju je 10 evrov. V Londonu 10 funtov. V BTC-ju le 1,2 evra. Air Slovenia je za vas. V koaliciji … pardon, v LMŠ smo vam zvišali plače. Zaradi nas prejemate neobdavčen regres. Zaradi nas že leta uživate v največji konjunkturi v zgodovini tega naroda. Za pete smo vas potegnili iz revščine. Danes vas bomo poslali še med oblake. Air Slovenia, naj ti bo jasno slovensko nebo!”

Divji aplavz. Na kavarni Terasa začno plapolati jugoslovanske zastave, Big band pa začne igrati socialistično internacionalo. Ura je 9.10. Lopatice turbin se že vrtijo, preden se melodija izpoje. Potniki, vsi med njimi hkrati udeleženci VIP-lože, se vsak s svojim sendvičem in termo steklenico, polno krepko namešanega barcaffeja, že pomikajo proti stopnicam za vstop na letalo. Let SI-1945 bo čez nekaj trenutkov pripravljen na polet. Nazaj v preteklost.

Mitja Iršič