fbpx

Besede, besede, besede

Lucija Šikovec Ušaj (foto: osebni arhiv).

Vsi še vemo, kdo je Elda Viler, in verjetno nas večina pozna tudi slovensko različico pesmi, ki gre nekako takole: Ne laži mi, ne laži mi … ko mogla bi ti kaj verjeti, toda ne verjamem nič, to so laži. Nehaj, sita tvojih sem laži! Mislim, da je čas, da bi vladajočim strankam vsa Slovenija zapela, bolj ali manj ubrano, to pesem. Siti smo jih, siti njihovih laži, obljub, besed … Mislite, da pretiravam? Poglejmo, kaj je in kaj nam obljublja vladajoči trio, če jim še enkrat nasedemo! Danes najprej o največji vladajoči stranki. SMC, Stranka Mira Cerarja, ime, s katerim je bila katapultirana v slovenski politični prostor. Leta 2014 na ustanovnem kongresu sploh ni imela programa. Za program so šteli dvostranski dokument, s katerim so, po njihovem prepričanju, izpolnili zakonsko normo, ki nalaga stranki, da ima svoj program. Zakonodajalec nekako ni predvidel možnosti politične stranke brez programa, ker je seveda računal na zdravo pamet. Pa se je uštel. Zdrava pamet na sončni strani Alp ni niti obilno prisotna niti ne šteje kaj dosti. Tako je že na samem začetku stranka dejansko kršila zakonodajo in se ustanovila s t.i. “Programskimi načeli”. Dve strani vsebinsko praznega dokumenta, ki naj bi ga ustvarjalo kar 80 strokovnjakov eno leto pred tem, bi moralo sprožiti alarm in Slovence opozoriti, da nekaj ne bo v redu. Potem ko so z ognjem in mečem skušali pokončati SDS in so zaprli predsednika, so mediji in druge stranke “dobrohotno” svetovale članstvu SDS, da naj izbere drugega predsednika. Dejstvo, da zaprejo predsednika stranke, ki ji je kazalo, da bo zmagala na volitvah, je preveč spominjalo na neke druge čase in na neke druge režime. Stranka SDS se je pravilno odločila, da bo stala za svojim po krivem obsojenim predsednikom, pripravila je vsebinski program in naivno predpostavljala, da je program tisto, kar bodo volivci ocenjevali, in na podlagi česar se bodo odločali.

Ko je zaradi pritiska javnosti Stranka Mira Cerarja vendarle predstavila svoj program, pa se je izkazalo, da ta v ničemer ni usklajen s tistima dvema stranema programskih izhodišč, ki sta bili predloženi ob registraciji stranke na MNZ. Vidnejše točke tega programa so bile: znižanje starostne meje volilnih upravičencev, davčne blagajne in neodvisna revizija TEŠ 6. Začnimo od zadaj! Torej z neodvisno, mednarodno revizijo TEŠ 6!

Oglejte si še: Nosil bom rdeči križ

Ali je ta bila opravljena? Slišali smo za preiskovalno komisijo, ki jo je vodil Hanžek in ki naj bi ugotovila politično odgovornost. Koliko je bila ta komisija mednarodna? Violeta Tomić in Saša Tabaković sta dva člana, ki bi verjetno vsaj na prvi pogled lahko zagotovila mednarodno zastopanost. Neodvisnosti pa sestava, v kateri je po en član strank SMC, SD, DeSUS, Levica in SDS ter NSi, verjetno ne more predstavljati, saj je imela komisija kar šest predstavnikov t.i. levice, ki je vodila projekt, in dva predstavnika t.i. desnice.

Od visoko letečih sklepov ni bilo nič
Tako je vlada, po daljšem dopustu, ki si ga je privoščila takoj po volitvah, prvak opozicije pa je bil na “službeni poti”, dne 20. 11. 2014 ustanovila in imenovala delovno skupino za pripravo osnutka “Zakona za izvedbo neodvisne preiskave izgradnje in revizije poslov pri izgradnji bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, oziroma oblikovanje zakonodajnega predloga za izvajanje neodvisnih nadzorov izvajanja velikih državnih strateških in infrastrukturnih projektov tudi v bodoče”. (Besede, besede, besede …)

Čez dober mesec je delovna skupina oblikovala osnutek zakona, ki predstavlja ustrezno podlago za pripravo vladnega predloga zakona, ki bi omogočal hitro in celovito izvedbo neodvisne preiskave oziroma nadzora velikih projektov, vključno s projektom izgradnje bloka 6 v TEŠ, in ugotavljanje razlogov npr. nastanka in odgovornosti za nastanek t.i. bančne luknje (ne laži mi, ne laži mi …). Dlje od predloga zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, vsaj po mojem vedenju, v tem mandatu niso prišli. 20. novembra 2014 je vlada je s sklepom naložila ministrstvu za infrastrukturo in prostor, da s pomočjo mednarodne, neodvisne specializirane družbe pripravi pregled možnih opcij in predlog nadaljnjih korakov, povezanih z investicijo v blok 6 v TEŠ. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor sklepa ni bilo mogoče izvesti zaradi ugotovljenega pomanjkanja realnih poslovnih podatkov (sita tvojih sem laži …).

Naslednjo informacijo smo davkoplačevalci dobili v obliki poročila Računskega sodišča, ki je opravilo revizijo obvladovanja denarnih tokov pri investiciji TEŠ 6 v obdobju 2012-2014. Poročilo je v velikem delu anonimizirano, tajno, počrnjeno … (kaj ne poveš, kaj ne poveš, kaj ne poveš …). O tem pa, da bi bila narejena mednarodna neodvisna revizija, seveda ne duha in ne sluha. Torej, najpomembnejša točka volilnega programa SMC ni izpolnjena. Mogoče me boste popravili, rekoč, da je najpomembnejša točka znižanje starostne meje za volilne upravičence? No, če bi že bila, in ja, seveda bi pri tej vladi to celo zlahka bila, vas moram razočarati. Tudi ta točka, na srečo, ni odkljukana. Meni tudi ni jasno, kako je bila zamišljena, ali da naj bi imeli mladi samo aktivno pravico, se pravi voliti, ali tudi pasivno, da so izvoljeni. Kajti v tem primeru bi poleg njih verjetno morali sedeti tudi njihovi starši, saj človek v našem pravnem redu dobi polno poslovno sposobnost šele pri 18 letih. Vladi in vladajoči stranki ni uspelo niti, da bi prepričala mlade državljane, tiste do 30. leta, da pridejo na volišča, zato je bil tak predlog smešen sam po sebi.

Premier Miro Cerar (Foto: Twitter)

In tretja točka? Davčne blagajne! Te so se morale obvezno pričeti uporabljati 2. januarja 2016 s prehodnim obdobjem dveh let. Do 31. decembra 2017 so se torej lahko še uporabljale vezane knjige računov. 1. januarja 2018 pa so stopile v veljavo spremembe zakona o davčnem potrjevanju računov, ki je ponovno dopuščal, da se izdajatelj računa sam odloči, ali bo uporabljal davčno blagajno ali vezano knjigo računov. Here we go again!

Vladavina prava ni bila nikoli intimna opcija Mira Cerarja
Da mi ne bo kdo očital, da gledam v preteklost, čeprav se ta dogaja še danes, za pokušino malo volilnega programa SMC za čas 2018-2022. Na začetku me je zmotil zapis t.i. “ustanovne vrednote SMC”. Kot prva, iz tega si dovolim sklepati, da tudi najbolj bistvena, naj bi bila “VLADAVINA PRAVA” (To je moja usoda, da ti govorim vedno isto …). Tu, priznam, sem z branjem programa zaključila in si zamrmrala pesem, ki sem jo potem namenila za naslov. Stranka z imenom SMC nas ima očitno vse za norca. Vladavina prava je nekaj, kar nikoli ni bila niti ustanovna vrednota, saj je bila stranka ustanovljena na negaciji pravne države in z namenom negacije pravne države. Od fake programa, ki ga je predložila za registracijo, fake volilnega programa, odstranitve in nezakonitega odvzema mandata Janezu Janši, kršitve in nespoštovanja odločb ustavnega sodišča do labodjega speva Mira Cerarja, ki je pokazal popolno ignoranco na področju prava z napadom najprej na odločitev Vrhovnega sodišča RS, ki je razveljavilo referendum zaradi vladne kršitve zakona o volilni in referendumski kampanji, nato name osebno, ker sem zastopala Vilija Kovačiča, in na koncu še na stranko SDS, ki je pozvala državljane, da se udeležijo referenduma.

Naj bo! Recimo, da je to dovolj. Za vsakega normalnega državljana. In da biti predsednik vlade ni nekaj, kjer obstajajo popravni izpiti. Ko zavoziš državo, pravosodje, zdravstvo, vojsko, ko ne spoštuješ niti odredbe o deportaciji nezakonitega migranta, ki jo izda ministrstvo in potrdi sodišče, ko zasmehuješ in zasramuješ lastne državljane, ko otroci umirajo zaradi zdravstvene politike, nimaš pravice niti pomisliti, da bi lahko še kdaj soodločal o usodi državljanov. Zato je napis na plakatu (samo še besedico … poslušaj … prosim te … prisegam ti …), s katerega nas posmehljivo, z ustnicami, ki jih vleče v levo, nagovarja predsednik vlade, ki je odstopil kot užaljen otrok, s sloganom “Bolje za vse”, pomanjkljiv. Manjka bistvo: “Bolje bo za vse, ko bomo odšli!”

SD in DeSUS pa naj počakata do drugega tedna.

Lucija Šikovec Ušaj