fbpx

Če bomo naslednjih 482 let pridno molili bo Hagija Sofija spet cerkev postala

Ivan Šokić

24. julija 2020 so slavno Hagijo Sofijo, ki je zadnjih 85 let služila kot muzej, spremenili nazaj v mošejo in kristjani po svetu so žalovali. Grška pravoslavna cerkev je pozvala vse kristjane dobre volje, da na ta dan žalovanja donijo zvonovi, zastave so bile spuščene na polovico droga, in verniki, v našem prostoru katoliki, so bili pozvani k molitvi rožnega venca ob večerni maši. Dejstvo, da je bila Cerkev svete Božje modrosti zadnjih 85 let muzej, ne moti nikogar. Cerkev preurejena v muzej je iz nekega neznanega razloga za mnoge kristjane sprejemljiva, medtem ko je cerkev preurejena v mošejo nekaj vredno žalovanja.

Hagijo Sofijo je dal leta Gospodovega 532 v Konstantinoplu zgraditi vzhodnorimski cesar Justinijan I. Stolna cerkev je bila dokončana v petih letih. Že leta 537 so se v njej odvijala bogoslužja, kasneje tudi kronanja vzhodnorimskih cesarjev. To je trajalo 916 let do leta 1453, ko so Osmani osvojili Konstantinopel in je sultan Mehmed II. cerkev, ki je veljala za 8. čudo sveta, preuredil v mošejo.

Mehmedu II. smo lahko hvaležni, da je premogel toliko občutka za lepoto, da je mogočno cerkev zgolj preuredil in ne porušil. Ob cerkvi so zrasli štirje minareti, krščanske freske in mozaike pa so prekrili z islamu bolj všečnimi arabeskami. V Konstantinoplu je bila cerkev, v Istanbulu je postala mošeja. Tako je ostalo naslednjih 482 let, vse dokler ni na oblast prišel Mustafa Kemal Atatürk. V želji, da bi Turčijo popeljali v 20. stoletje, so mogočno mošejo leta 1935 spremenili v muzej. Tudi za to smo lahko hvaležni. Lahko bi se odločili, da jo zravnajo z zemljo, zažgejo ali spremenijo v skladišče za eksploziv, kakor so to storili s Partenonom v Atenah.

Hagia Sophia iz muzeja znova spremenjena v mošejo. (Foto: epa)

Ko smo ravno pri Partenonu, tudi ta je šel v svoji zgodovini čez več prenamemb. Če je za poganske Grke predstavljal svetišče posvečeno Ateni, so ga Bizantinci v šestem stoletju preuredili v cerkev posvečeno blaženi devici Mariji. Ko so si Atene pokorili Otomani, je cerkev postala mošeja. Leta 1687 je Partenon služil kot skladišče municije in posledično med beneškim obstreljevanjem končal v prafaktorjih. Navkljub vsemu temu, navkljub dejstvu, da je bil skoraj devet stoletij cerkev, danes ni slišati jadikovanja, da več ne služi kot cerkev. Pa je Partenon za razliko od Hagije Sofije v Grčiji, če se tako izrazim, na prijateljskem, krščanskem ozemlju.

Atenska akropola (foto: iStock)

Pa se premaknimo še malo bolj na Zahod. Lansko leto smo lahko žalovali zaradi podtaknjenega požara, v katerem je bila uničena notredamska katedrala v Parizu. A tudi ta dragulj srednjega veka, ki so ga gradili celo stoletje, ni bil ves čas samo krščanska cerkev. Vsaj tokrat prstov niso imeli vmes muslimani, krivi so bili razsvetljenci. Vidite, ko so se v Franciji leta 1789 šli revolucijo, so na piko vzeli tudi katoliško cerkev. Ne bi lagali, če rečemo, da je razsvetljenska vladavina terorja služila kot navdih komunistom, ki ravno tako ne prenesejo krščanstva. Več kot desetletje so razsvetljenci v Franciji plenili cerkveno premoženje, razbijali kipe svetnikov, trgali križe in zažigali cerkve. Za ves kler, in teh je bila velika večina, ki ni prisegel zvestobe noremu kultu luciferijanov, je bila zagrožena smrt. Poudarek, ne smrtna kazen, smrt! Če ste videli takega duhovnika na cesti, je bila vaša državljanska dolžnost, da ga na mestu pokončate. Vrhunec francoske dekristjanizacije je bil dosežen leta 1793, ko so notredamsko katedralo spremenili v tempelj, kjer so častili “Razum”.

Ostanki požgane notredamske katedrale (Foto: epa)

V Istanbulu so Hagijo Sofijo te dni spremenili nazaj v mošejo, v Parizu so notredamsko katedralo enostavno zažgali. In medtem, ko donijo žalostinke za Hagijo Sofijo, je Evropa v imenu vsega sekularnega zavrgla krščanstvo. S tem se na Zahodu celo ponašamo. Kot da bi bili ponosni, da smo lastno mater vrgli čez prag. Kristjani sami so zavrgli vrline, ki so Evropo naredile močno in jih zamenjali za razsvetljenska gnila jajca. Namesto poguma napredek, namesto usmiljenja toleranca, namesto zmernosti svoboda, namesto vere sekularizem in namesto pravičnosti enakost …

Zaman se mi zdi točiti solze za cerkvijo, ki smo jo kot dediči krščanstva izgubili že pred stoletji. To so lažne utvare. In medtem, ko se prepričujemo, da je Hagija Sofija še vedno “naša”, si islam s pomočjo novodobnih razsvetljencev jemlje Evropo.

Ivan Šokić