Kolumna Mira Petka: Dr. Miro Murko Cerar

Miro Petek (foto: MP)

Ena boljših v tem tednu je bila hudomušna izjava mojega prijatelja, ki je rekel, da je Miro Cerar drugi Damjan Murko. Resda ima Murko še hudo konkurenco v Borutu Pahorju, vendar je prvi minister zadnje dni dokazal, da mu ta vloga kar ustreza.

Tisti, ki bo konec leta izdal še koledar, lahko Murku na podiju trivialne samopromocije in onesnaževanja medijskega okolja ta primat tudi odvzame. Vendar primerjava Cerar-Murko kaže tudi na to, da slovenski narod kljub vsej krizi in ob tem žalostnem vladanju aktualne vlade še ni izgubil smisla za humor.

Enotni v pohlepu, le zavist naplavi packarije
Ne le Murku, Miro Cerar se glede upravljanja države počasi približuje tudi Bratuškovi, čeprav se je zdelo, da nižje pač ni mogoče pasti. Uglajene retorike je Cerar vendarle bolj vešč, saj Alenka Bratušek skupaj s presledki ni zmogla uporabljati več kot 230 besed. Po načinu vladanja – to je po zmedenosti, neučinkovitosti in vse večji aroganci – pa se Cerar nevarno približuje Bratuškovi, ki je danes le še en kup politične nesreče.

Cerar se bo po končani politični avanturi lahko gotovo bolj suvereno vrnil v svoje profesorske in svetovalne vode, ki prinašajo velike denarje. Zato je tudi to ekskurzijo z Mramorjem zaključil na ta način, saj je akademska oligarhija glede denarja precej homogena in si načeloma ne nasprotuje in ne nagaja. Tu in tam pa jo vendarle premaga zavist, ko so nekateri v svojem pohlepu uspešnejši in takrat lahko pridejo na dan tudi packarije.

Predsednik sem. Se cmerim. Čakam, da bo vsega konec.
Cerarjev napis na tiskovni konferenci »Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.« bi lahko bil posrečen, če bi bil Cerar človek, ki premore ironijo, človek, ki včasih poseže tudi po kakem paradoksu ali si privošči kak brezobziren cinizem. Vendar to ni v njegovi naravi, zato je bila novinarska konferenca s tem napisom piarovski mimohod. Skorajda hkrati s tem pa ga je hrvaški komik Davor Jurković v oddaji »U zdrav mozak« še grdo ponižal, saj Cerar vse do konca ni spoznal, da se po telefonu nekdo iz njega prav nesramno norčuje. 

V zadnjem času pa v medijskih nastopih Miro Cerar postaja vse bolj nesramen in zadirčen, kar kaže na to, da je zelo nervozen, ker mu stvari drsijo iz rok. In sedaj smo na tisti točki, ko se bosta vlada in koalicija skušali pobrati, hkrati pa bosta delali neumnost za neumnostjo. Za gospodarsko rast, s katero se ta vlada tako rada hvali, so Cerar in njegovi zaslužni ravno toliko, kot so krivi in odgovorni za lakoto v Afriki.

Ni nujno, da bo vlada v tej sestavi skupaj s Cerarjem zdržala še to leto, gotovo pa bo vzdržala koalicija, saj morajo nastaviti svoje ustavne sodnike, kar so v SMC že jasno povedali. Mi pa bomo v tem času obsojeni na neposredni prenos, kako v aktualni politiki skupaj z gejevskim lobijem pridobiva kleptomanski lobi, saj državne sekretarje z dolgimi prsti pri belem dnevu lovijo pri tatvinah »dihtung« in paštet.

Vsi smo grešniki, mečimo kamenje
Ob vsem tem kršenju etičnih standardov etičnega kodeksa te svetniške vlade in njenega prvega pridigarja je slišati zanimivo razmišljanje znotraj stranke SMC, kako bi si po tem Mramorjevem fiasku povrnili ugled. Preigravajo manever, da bi vzeli sebi in se tako slovenski javnosti pokazali kot veliki etični in moralni mučeniki. Neobdavčeni poslanski pavšal, ki je namenjen poslancem za delo na terenu, za stike z volivci, udeležbe na dogodkih v okraju in drugod po državi, bi v SMC ukinili ali zmanjšali. Tako bi reševali vojaka Mramorja s sporočilom javnosti, češ, vsi mi smo grešniki,  toda mi smo tudi pripravljeni, da se v dobro te države pokesamo in popravimo.

Siromašenje plač, siromašenje parlamenta
Ta pljunek v lastno skledo jih lahko drago stane. Če bodo predlagali poseg v poslanski pavšal in tega ne bodo izvedli, bodo dobili še dodatno klofuto. Na drugi strani pa bi dodatno siromašenje poslanskih plač pripeljalo še do večjega siromašenja parlamenta. Že danes tam sedi kar nekaj političnih pomot, ki so v poldrugem letu odprle usta le takrat, ko so od dolgega časa zazehala. Če bodo poslanci pristali na minimalcu, bo parlamentarna beda še večja.

Zato bi bilo bistveno cenejše to vlado kar ukiniti.

Miro Petek