Slovenija ima do leta 2030 na voljo več kot 10 milijard evrov razvojnih sredstev iz evropskih kohezijskih skladov. To so od vstopa Slovenije v EU tudi edina razvojna sredstva, ki jih imamo.
Ta čas se v državi izvaja in končuje veliko projektov in programov; s pomočjo evropskih sredstev je bilo v zadnjih letih uresničenih več kot 10 tisoč projektov. Ob tem se Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko z Evropsko komisijo pogaja še o zadnjem svežnju evropskih sredstev za to desetletje v vrednosti 3,2 milijarde evrov.
Ob tem zelo skrbijo napovedi nove vlade, da bodo evropska sredstva preusmerili v t. i. mehke vsebine. To je na predstavitvi za novega ministra za razvoj napovedal tudi Aleksander Jevšek, ko je dejal, da nova vlada tega denarja ne bo več “namenjala za beton”. Posledično to pomeni, da nameravajo evropski denar odtegniti projektom, ki jih je zastavila vlada Janeza Janše. To so ceste, domovi za starejše, šole, vrtci in bolnišnice.
Projektov, ki so v izteku, nova vlada ne more več ustaviti. S prevzemom pogajanj za tretjo finančno perspektivo (do leta 2027 s podaljškom dveh let) pa to lahko spremenijo in stvari postavijo na glavo. Dodatno lahko spremenijo tudi načrte za preostala sredstva, ki jih je poleti 2020 v Bruslju za Slovenijo pridobila ekipa pod vodstvom Janeza Janše.
Da imajo takšno namero, je že pred volitvami napovedala tudi Tanja Fajon, predsednica SD, Jevšek pa je tudi kader te stranke. V zvezi s tem se je takrat Fajonova v Bruslju zavzemala za to, da Sloveniji zamrznejo izplačilo tega denarja. Stvari so torej zelo resne. Namesto za projekte in razvoj namerava nova vlada denar očitno nameniti spet za nove študije, od katerih ne bo nobene koristi. To smo videli že v času prejšnjih vlad (pred Janševo), ko je bil zadnji dom za starejše občane zgrajen leta 2007, hkrati pa so kar 75 milijonov evrov namenili za različne študije. Stvari so res skrb zbujajoče in ne obetajo nič dobrega.
Vida Kocjan