fbpx

Feminizem je zlobna, škodljiva ideologija (večinoma) zasfrustriranih žensk

Jože Biščak (Foto: osebni arhiv)

Čeprav feministke razglašajo, da takrat, ko odprejo usta, govorijo v imenu vseh žensk, lahko verjamete, da temu ni tako. Dandanašnje feministke niso naredile prav ničesar v dobro žensk. Sklicujejo se na dolgo tradicijo »svojega gibanja«, a sodobni bradati feminizem nima nič skupnega s feminizmom na prelomu 19. v 20. stoletje. Še več. Feministke se mi v resnici smilijo, pomilujem jih. Res jim je težko, posebej v zahodnem svetu. Kajti ni lahko delovati v družbi, kjer ga ni zakona, ki bi jih diskriminiral; moški in ženske so enaki pred zakonom; imajo svoja društva, zavode in inštitute, ki jih financirajo davkoplačevalci; na uradu vlade za enake možnosti imajo glavno besedo. Zato moraš imeti zelo dobro razvejano domišljijo, da si izmisliš, za kaj se boriš. Torej, povsem logično vprašanje, ki si ga postavi vsak zdravorazumski človek, je: “Kaj za vraga danes počno feministke?”

Ko poslušaš slovenske samooklicane feministke, ki trpijo za raznimi frustracijami, ne veš, ali bi se jokal ali smejal. Ne vedo, kaj bi same s sabo. Ves čas nekaj zahtevajo, želijo. Običajno od države, ki, kakopak, jemlje iz denarnic (neto) davkoplačevalcev. Pa bi to, pa bi ono, pa bi tretje. Kristus božji, ženska, utihni že! Govorijo hitreje, kot teče mlinček, tako hitro, da jih misli ne dohajajo. In pri tem sebe prepričujejo, da govorijo v imenu vseh žensk. Dajte no. Sedanji feminizem nima več nikakršne veze z bojem za človekove pravice, veliko je bližji totalitarizmom, saj je njihov namen en sam – diskriminacija druge skupine ljudi, običajno moških. Pa še to ne vseh. “Najhujše” primerke moških je opisala znana feministična inkvizitorka Barbara Rajgelj. Gre za skupino “belih, zdravih, dobro situiranih moških, ki imajo vse, a mislijo, da jim pripada več.” In kdor teh zblojenih teorij ne vzame kot suho zlato, je klerofašist, katoliški taliban, nacist, rasist in še kaj bi se našlo v feminističnem besednjaku.

Ženske imajo negativno stališče do debelosti
Hvala Bogu, da je večina žensk bolj normalna od Rajgeljeve in zavrača tovrstni feminizem. Ne samo v Sloveniji. Od leta 2015 je bilo narejenih več anket, v katerih so bile ženske vprašane, ali so feministke. Rezultati so za feminizem porazni. Po raziskavi Washington Posta se ima samo 17 odstotkov žensk za feministke. Po raziskavi Independenta se je leta 2015 za feministke imelo 35 odstotkov Britank, kar  19 odstotkov pa jih je menilo, da je feminizem žalitev za njihov spol. Samo leto kasneje je delež Britank, ki so feministke, padel na 9 odstotkov (Telegraph). Pravi šok pa je lani doživela “prelestna” Breanne Fahs, zaprisežena feministka ter profesorica ženskih in spolnih študij (karkoli že to pomeni) na državni univerzi v Arizoni. Ker je sama precej “močna”, je, kakopak, med ženskami naredila raziskavo o debelosti. Saj razumete – osebne izkušnje pa to. No, kakorkoli, nad rezultati je bila zelo, zelo razočarana. Po poročanju portala Campus Reform so imele vse ženske, ki so bile vprašane, negativno stališče do debelosti. Teza njene študije, ki je bila premierno objavljena na Mednarodnem forumu za ženske študije,  je namreč bila, da so ženske že toliko “ozaveščene”, da se ne bojijo pridobivanja telesne teže in bi se kljub debelosti same sebi še naprej zdele privlačne. Da debele ženske niso atraktivne, je po mnenju Fahsove posledica patriarhata, seksizma in nasilja nad ženskami.

Foto: iStock

Fahsova, ki ženske tudi prepričuje, naj se ne brijejo pod pazduhami, saj s tem priznavajo nadvlado moških, trdi, da se ženske bolj bojijo zrediti, kot da bi živele s svojo debelostjo. Še posebej je bila zgrožena nad štirimi ženskami, saj so se smejale in jo povprašale po zdravju. Ampak, kdo se ne bi smejal, če bi vas kdo vprašal, kaj si mislite o tem, da bi na hitro pridobili 45 kilogramov in tako dokazali, da vam moški ne vladajo? Fahsova je po tej raziskavi izjavila: “Debelosti ne smemo razumeti kot negativno lastnost, saj feministična teorija pravi, da je stigmatizacija debelosti povezana s seksizmom. Dejstvo, da ženske ne vidijo debelosti kot svobodo, nam veliko pove o vsiljenem pogledu na debelost.” Skratka, za feminizem je debelost svoboda in zavračanje debelosti je seksizem.

Ženska je bila vedno cenjena zaradi biološke vloge
Feministke ne predstavljajo žensk, skrajni čas bi bil, da to dojamejo. Ženske želijo le enakopravnost, to pa imajo. Z moškimi so enake pred zakonom. Posebne zaščite pa ne potrebujejo, ker je najbrž sploh ne želijo, in ne potrebujejo posebne zaščite, ker so rade samostojne. Ampak feministke kar ne nehajo kričati, da je družba še naprej patriarhalna. Da najprej nekaj razčistimo o patriarhatu. Njegova zgodovinska funkcija je bila zaščita žensk. Ne samo v družini, ampak v neki skupnosti nasploh. V patriarhatu ženska sploh ni bila postavljena v vlogo manjvredne, ampak ravno nasprotno – bila je najbolj cenjena ravno zaradi biološke vloge. Tudi zato so moški opravljali nevarne in težke poklice, ženske pa varovali. Taka zaščita sicer ženskam vzame določeno svobodo, toda to se je spremenilo z ženskimi gibanji, saj patriarhat zaradi večje varnosti ni bil več potreben. Danes pa smo priča nasilnim poskusom, da vse, kar so ženske v zadnjih desetletjih pridobile, uničimo in ustvarimo nek nov sistem, ki bi popolnoma zabrisal razlike med moškimi in ženskami. Uspeh takega, škodljivega in zlobnega koncepta, bi človeštvo pahnil v propad. Na robu je že.

Jože Biščak