“Domišljija in ‘resničnost’ sta globoko povezani med seboj, kar ima pomembno vlogo pri iskanju talenta. Z domišljijo smo lahko kreativno domiselni. Je osnova za jezik, umetnost, znanost; ustvarjalnost lahko povzdigne na novo raven, ko kaj premaknemo, procesiramo, udejanjimo domišljijo, najdemo nove rešitve, kako te v določenem primeru delujejo, v iskanju novih perspektiv in novih načinov gledanja na stvari,” je prepričana strokovnjakinja za kadrovska testiranja Linda Grosman. A kaj, ko naš šolski sistem nagrajuje predvsem tiste učence, ki se učijo na pamet, ne pa tistih, ki mislijo s svojo glavo.
Ključne kompetence, ki jih bomo potrebovali pri svojem delu do leta 2020 na podlagi Svetovnega gospodarskega foruma 2016 Future of Jobs, so povezane s strokovnim znanjem in veščinami, ki so potrebne za opravljanje posameznega poklica. Tega se zavedajo tudi v najmočnejši slovenski stranki SDS in želijo s programom na področju izobraževanja, znanosti in športa Slovencem zagotoviti odlično in uporabno znanje, odkritje pravega talenta slehernega šolajočega, razvoj ustvarjalnosti, inovativnosti in kritičnega mišljenja, razvoj vrhunske znanosti, v šolo pa želijo uvesti tudi vrednostni sistem in domoljubje. S tem se strinja tudi Linda Grosman, ki je svoje poslanstvo našla kot specialistka za kadrovska in projekcijska testiranja na Mednarodnem inštitutu za razvoj kompetenc. “Ključne kompetence razvijamo z načinom svojega dela, sposobnostjo učenja, prenosom teorije v prakso, prilagajanjem novim situacijam, sposobnostjo samostojnega in timskega dela, organiziranjem in načrtovanjem dela, verbalno in pisno komunikacijo in medosebno interakcijo,” je prepričana.
Učencem je onemogočeno, da bi raziskali svoje zmožnosti in interese
Seveda pa je treba iskati predvsem vzroke, zakaj večina ne prepozna in ne izkoristi svojega talenta. Specialistka za kadrovska in projekcijska testiranja pravi, da je “šolski sistem usmerjen na način, da posveča pretirano pozornost določenim vrstam kritičnega analiziranja in mišljenja, še posebej v zvezi z besedami, številkami ter učenjem na pamet. Na vrhu tega so matematika, naravoslovni predmeti in poznavanje jezika. Povsem na dnu je področje umetnosti, torej ples, glasba, slikanje; ali pa je to področje popolnoma izključeno. Na ta način se poveličuje določeno vrsto nadarjenosti in sposobnosti.” Po drugi strani pa je znano, da mnogi učenci delujejo šele v gibanju: “Tem učencem z ‘vizualnim tipom razmišljanja’ je onemogočeno, da bi raziskali vse svoje zmožnosti in interese v lastnem ritmu s spodbujanjem krepitve samozavesti in pozitivne samopodobe, z urjenjem spretnosti samoorganizacije, lastnim reševanjem problemov, pozitivno interakcijo z vrstniki in učenjem timskega dela. Učenci, ki razmišljajo in delujejo ‘na drugačen način’, tako občutijo odpor do celotne vzgojnoizobraževalne kulture. Na ta način se zatira eno od najpomembnejših veščin, ki jih mladi potrebujejo – to je moč ustvarjalnega mišljenja, kjer ni nihče odrinjen.”
Odkritje pravega talenta je za vsakega posameznika nekaj nujnega
Ob tem se poraja vprašanje, kakšno okolje je treba zagotoviti učencem, da bodo odkrili svoj pravi talent in svoje prave sposobnosti. Grosmanova je prepričana, da je treba otrokom zagotoviti okolje, v katerem se bodo želeli učiti in kjer bodo na naraven način odkrivali svoje prave strasti, se učili drug od drugega in kjer se bodo na osnovi naravnih dispozicij razvijali individualno. “Odkritje pravega talenta je za vsakega posameznika nekaj nujnega in edinstvenega; je zmožnost in strast, je naravnanost in priložnost. Obstaja več smernic, ki nakazujejo, da se bo svet v prihodnosti izjemno spremenil. Vodilne države bodo imele v svetovnem gospodarstvu čedalje večjo vlogo. Tehnologija bo odprla nova področja delovanja.”
98 odstotkov otrok je visoko nadarjenih, priznamo pa samo 2 odstotka
Linda Grosman je prepričana, da zaradi naštetega v Sloveniji potrebujemo novo kvalitativno metodologijo, ki bo postavila metodo poklicnega svetovanja v središče diskusije. “V raziskovalni proces je potrebno vključiti več različnih orodij za odkrivanje potencialov posameznika, kjer bo ta lahko razvil in uporabil svoj pravi talent ter s svojim doprinosom prispeval k lastnemu zadovoljstvu kot v zadovoljstvo celotne družbe. To mu bo omogočilo praktično delo in zaposlitev takoj, ko bo končal študij. Skoraj vsi javni šolski sistemi na svetu so v postopku reform. Glede na izzive, s katerimi se soočamo, postaja jasno, da šolstvo ne potrebuje reforme, ‘popravljanja’, temveč transformacijo preoblikovanja. Ključ tega preoblikovanja pa ni v standardizaciji, temveč v personalizaciji šolstva.” Zagovarja, da je potrebno uspeh graditi na individualnem odkrivanju talentov vsakega otroka posebej. “Trenutni proces izobraževanja ne upošteva individualnih učnih slogov in talentov posameznika in na ta način deluje proti načelu edinstvenosti. Raziskava avstrijskega dokumentarnega filma Beseda nam pove, da je 98 odstotkov otrok visoko nadarjenih. Ob zaključku izobraževanja pa jih kot takšne priznamo samo 2 odstotka. Ti imajo sposobnost, da si dobro zapomnijo, pravilno ponovijo. Na ta način izpostavimo le razumsko inteligenco pomnjenja pravilne ponovitve. Vseh ostalih inteligenc, kot so čustvena, socialna, inteligenca s sočlovekom, delovna inteligenca, estetska in poklicna inteligenca, pa ne upoštevamo.”
Nujno morajo razviti zdravo samopodobo
V zahtevni razvojni fazi, t. i. Rubikonskem letu, so otroci, stari 8 in 9 let, saj se postavljajo na svoje noge, spoznavajo, da so sami in da se v tem obdobju v veliki meri oblikuje njihova socialna zrelost za sprejemanje odločitev, odgovornosti ali pa beg od njih. “V tej fazi jim je pomoč pri vzpostavljanju celostne identitete in odkrivanju tega, kar se skriva v njih, izjemnega pomena, da lahko razvijejo zavest o sebi in zdravo samopodobo,” razkrije Grosmanova ter doda, da učenci 9. razreda osnovne šole zaključujejo pomembno razvojno fazo. Nato se na osnovi tega, kar so spoznali o sebi in kar so doživeli, odločajo, kam usmeriti svojo nadaljnjo pot in kako. “Zato so jim informacije o njih samih in orodja za prepoznavanje sebe v veliko pomoč, da se čim bolje odločijo, katero srednjo šolo izbrati, da bo to temeljilo zares v njihovih osebnih željah, interesih in talentih.”
Obdobje oblikovanja samostojnega mišljenja in ocenjevanje samega sebe
Naslednja “prelomna točka” pa je 3. letnik srednje šole ali gimnazije, saj se dijaki v tej starosti globoko soočajo s samimi seboj, z iskanjem lastnega mesta v razredu, družini, družbi in iskanjem, kaj zares želijo in kaj zmorejo. Linda Grosman pravi: “Lahko jim pomagamo pri boljšem oblikovanju lastne samopodobe, samospoštovanja in zavedanju osebnih kompetenc. Odkriti darovi in talenti pa so globoka notranja usmeritev k izbiri poklica, ki te aktivnosti vključuje: Kdo sem jaz? Kako lahko uresničujem svoje temeljne življenjske vloge (kot človek, kot sin-hči, brat, prijatelj, učenec)?” V tem obdobju se intenzivno razvija um, ki argumentira, dokazuje. “Otrok na podlagi notranje potrebe v sebi razvija občutek za pravico ter s tem težnjo po gradnji individualnega posameznika kot člana družbenega okolja in skupnosti. To je obdobje oblikovanja samostojnega mišljenja, potreba po ocenjevanju samega sebe, kar zahteva ustrezen izobraževalni program. To pa zahteva drugačno, prilagojeno držo učitelja.” Prav zato je namen karierne mape, ki jo predlaga strokovnjakinja, odkrivanje in spodbujanje močnih področij posameznika v času od predšolske vzgoje do tretjega življenjskega obdobja, premik iz “cone udobja” v “cono samostojne gonilne moči”, spreminjanje in evalvacija učno-vzgojnega procesa in zagotavljanje kakovosti le-tega ter boljša zaposljivost.
M. S.