Ime česa je Kristalna tehtnica?

Jože Biščak

Ko se je pred dnevi ministrstvo za pravosodje pohvalilo, da je slovensko sodstvo med finalisti za “prestižno” mednarodno nagrado kristalna tehtnica sodstva in da je to priznanje “kakovosti sodnega odločanja”, sem najprej pomislil, da gre za slabo šalo. No, malce podroben pregled namena nagrade je pokazal, da Svet Evrope in Evropska komisija, ki nagrado podeljujeta, le nista na kakšnih čudnih substancah. Slovenija se je med finaliste prvenstveno uvrstila zaradi spletne strani Na sodišču, ki je nekakšen vodnik za tiste, ki stopijo skozi vrata pravice. Tam je zapisano, kakšna je primerna obleka, ko stopiš pred sodnika, kako se moraš obnašati do pravosodnega osebja, opisane so tudi najpogostejše situacije na sodiščih. Hočem reči, da ima nagrada več zveze s formo kot pa z vsebino. Če malo karikiram. Komisije za nagrade ne zanima, ali je sodstvo nekoga po krivici obsodilo na smrt, ampak ali je imel obsojeni na poti od celice do kraja usmrtitve vse potrebno: od hrane prek glasbene želje do ergonomskega električnega stola, ki ne ožuli zadnje plati.

Če ne bi bilo tako, bi se skupina “zunanjih neodvisnih strokovnjakov” zagotovo spotaknila ob poročila Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer Slovenija ne kotira najboljše in se redno uvršča v prvo polovico držav, ki najpogosteje kršijo človekove pravice, ki so temelj vsake pravne države. Najpogostejša kršitev, kot je zapisano v poročilu za leto 2018, je kršitev pravice do poštenega in nepristranskega sojenja, kjer se je Slovenija znašla v “eminentni” družbi Rusije, Albanije, Moldavije in Ukrajine. Nasploh je za večino nekdanjih socialističnih držav značilno, da obtoženi niso deležni poštenega sojenja. Doktrina, da so sodišča le podaljšek represivnega državnega aparata, ki ga vladajoči komunisti uporabljajo za politično in ekonomsko prevlado ter zatiranje drugače mislečih, je v teh krajih še vedno živa. Ne bom rekel, da je prevladujoč vzorec, ker verjamem, da (tiha) večina sodnikov dela dobro in tudi sodi pošteno, toda obstaja nevarna, ozka in hermetično zaprta druščina vplivnih pravosodnih ljudi, ki očitno ustrahuje vse po vrsti.

Zanimivo je, da je skoraj hkrati s poročilom o uvrstitvi Slovenije med finaliste v javnost prišla informacija, da so vrhovni sodniki najnovejši Kanglerjev proces (zadeva Astrid Bah) iz Maribora preselili v Novo mesto, da bi se tako sojenju vsaj na videz dodelil vtis nepristranskosti. Franc Kangler je doživel medijski linč in politični umor, zoper njega so potekali številni kazenski postopki, ki so bili povezani z njegovim položajem župana štajerske metropole. In vse zadeve, več kot 20 jih je bilo, so se končale z zavrnilnimi ali oprostilnimi sodbami, pri obsodilnih sodbah pa je Kanglerju uspelo šele z izrednimi pravnimi sredstvi. Mariborsko sodišče je torej pogrnilo na vsej črti, vrhovni sodniki so izrekli kritiko, kakršne še ni bilo: da konkretni osebi zaradi pristranskosti ne smejo več soditi v Mariboru. Če prevedemo v ekonomski jezik, bi lahko rekli, da je mariborska sodnija na poti v stečaj. Zgodilo se najbrž ne bo nič, glavni akterji, ki so štajersko sodstvo pahnili v “juridično grozljivko”, kot bi rekel ustavni pravnik Andraž Teršek, so bili za svoja početja nagrajevani (podobno kot sodniki v zadevah Janeza Janše), po ramah jih trepljajo Kanglerjevi ideološki nasprotniki v politiki, komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta jim malo požuga. In to je vse.

Zato bo toliko bolj zanimivo opazovati, kako se bo etična komisija odzvala na prijavo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča in podpredsednika Miodraga Đorđevića, ki vrhovnemu sodniku Janu Zobcu očitata, da je samovoljno odšel pred poslance in da je kritičen do sodstva.

Če so bile kršitve prej omenjenih sodnikov jasne, ravnanja sodnikov pa najmanj neprimerna, se bo morala komisija za etiko v primeru Zobec odločiti, ali je kritika “juridične grozljivke” dovoljena in ali predsednik vrhovnega sodišča svojim podrejenim lahko ukazuje, s kom (in kaj) lahko debatirajo in s kom (in o čem) ne smejo. Pravzaprav je že zdaj jasno (ne glede na razplet), da je obtožnica zoper Zobca posledica avtoritativnih miselnih vzorcev in marksistične premise, kako onemogočiti kritiko in kako obračunati s sodniki, ki človekove pravice jemljejo orginalistično, oziroma kako kaznovati nelojalnost, ki jo Florjančič očitno razume tako, da je lump vsak sodnik, ki ne upošteva njegovih priporočil, da ne zapišem ukazov. In očitno je, da je za Zobca pripravljen inkvizicijski proces, ki se bo končal z medijskim linčem in s sodnim umorom. Upam samo, da se motim.

Jože Biščak

  • Olga101

    Za takšno sodišče (krivosodje) bi bila najboljša forma črtasta arestantska obleka!

  • RATATA

    Torej, je ta vaga vendarle samo slaba šala in so tiste europske uglaupojabljene pokveke res na nekih substancah!

  • VERZIFIKATOR

    Pepe Kristalnik

    KRISTALNA TEHTNICA

    Za kristalno tehtnico ne vemo,
    rekli so Butalci prav iskreno,
    tudi ne za vrednost, težo njeno,
    če po pameti kaj reči smemo.

    To je tista, veste, bratje dragi,
    ki na durih vas sodišča čaka,
    tehta z njo se raznih vrst navlaka,
    z njo pokaže hrbet se nesnagi.

    Ko se na butalsko gre sodišče,
    stehta najprej vrhnja se obleka,
    ali je primerna za človeka,
    ki pravico v sodnem hramu išče.

    Tehtajo se s tehtnico manire,
    da Butalec bo spoštljiv do sodstva
    in kako se vedel bo do vodstva,
    detektirajo se z njo razmere.

    Čevlji so opazovani zlasti,
    s čistimi da stopiš na sodišče
    in ko tam boš skočil na stranišče,
    da se klanjal sodni boš oblasti.

    So Butale zdaj med finalisti
    tehtnico dobiti kot priznanje,
    da imajo zgledno sodno stanje,
    sodstvo da kristal je njihov čisti.

    To mednarodna da je nagrada,
    stvar Butalcem se dopoveduje,
    ki vedo, da je najboljše tuje,
    saj na tujem dobra pamet vlada.

    Je kristalna tehtnica merilo,
    koliko je sodstvo neodvisno,
    merjenje z njo pameti je pristno,
    se Bztalcem da zagotovilo.

    A zakaj kristalna se ji pravi,
    se račun Butalcu ne izide,
    tuhta, pa nikamor dlje ne pride,
    naj se tolče še tako po glavi.

    Da za tehanje gre tu mentalno,
    enemu se njih posveti končno,
    ko dežuje, da je vreme sončno,
    s tem postane jasno mu kristalno.

  • IZBIRA

    Slovenski komunisti v EU, nategujejo zahodno Evropo, kot jugoslovanski komunisti zahodne zaveznike med WW2.

  • Nata

    + + + + + + no, tole je pa dober info o prestižni mednarodni nagradi Kristalna tehtnica ! Ampak, nadaljevanje pa je tisto, česar se lahko zelo bojimo.
    Da bodo vsakega, ki si danes še kaj upa , onemogočili. Saj, ko enkrat nimaš kakšnega položaja, s katerega lahko opozarjaš, je tako kot glas vpijočega v puščavi. . Saj ste že brali sijajen govor gospoda Zobca, pa vendar ga je vredno še in še brati. Potem se zavemo, kaj narodnost za Slovenca pomeni !!
    In ravno tega rdečuhi ne želijo. Zato so narodnost izbrisali iz dokumentov.

    https://www.casnik.si/zobec-tri-slovenije-ena-identiteta/

  • dob

    USTAVA JE POGODBA (napisano 25.sept.2018)
    Pri nas imamo problem z definicijami osnovnih pojmov o družbi in naših namenih, ki jih imamo v politiki kako voditi to družbo.
    Ko je slovenski parlament zavrnil podpis resolucije EU o izenačitvi treh diktatur: fašizma, nacizma in komunizma – je bilo takoj jasno, da z demokracijo in pravnim redom pri nas ne bo nič.
    Pametnemu bi to bilo dovolj in bi takoj reagiral.
    Tako pa smo pustili, da nas oboževalci in častilci diktature komunizma prepričujejo, da imamo demokracijo. In da imamo tudi pravni red, posledično pa državo.

    V resnici pa je demokracija vse kaj drugega od tega, kar zdaj imamo. Demokracija je jasen dogovor med različnimi političnimi strankami, ki so v boju za oblast na demokratični način. Te nastopajo z različnimi (včasih podobnimi) programi o tem, kako si bodo delili oblast skladno s tem, kar odločijo volivci. Pri nas tega ni!

    Ni zato, ker take demokracije pri nas ni, ki bi se tako obnašala. Zato se to, da bi se različne politične opcije izmenjevale na oblasti (kar je značilnost demokracije), pri nas ne more zgoditi.

    Še ena stvar je značilna za demokracijo: pri kakršnemkoli sporu med različnimi političnimi opcijami velja DA UBIJANJE NI DOVOLJENO.
    Pri nas za umor političnega nasprotnika že tradicionalno velja, da to ni “nič posebnega”. Krambergerja smo hitro pozabili!

    Kaj veš, kaj bi bilo, če bi Kramberger ostal živ, če bi imel stranko, če bi se ljudje zbirali okrog tega, kar je govoril, če bi Kramberger imel svoj glas v parlamentu!

    Režim pljuva čez trupla pobitih sovražnikov in s tem kaže svoj odnos do vsakokratne politične opozicije.
    Blatenje nasprotnika, laganje, uničevanje življenj, družine…. političnih nasprotnikov je praktično zapovedano, ker ni del demokratičnega boja za oblast, ne del pravnega reda. Je le del Revolucije.

    Revolucija ni obravnavana kot zločin, kar tudi je (ker krade tuje, podtika in laže!), temveč so v Revoluciji in v imenu Revolucije dovoljeni umori, podtikanje bomb, dovoljene so vse podlosti in pslovne prevare, uporaba pranja denarja, v rabi je zapiranje ljudi na podlagi lažnih ovadb, skonstruiranih procesov, itd. itd.

    To je točno nasprotje demokraciji.
    In kljub temu nas častilci diktature komunizma prepričujejo, da je tudi to demokracija.
    Problem so torej definicije pojmov: iste pojme različno razumemo!

    Ustava je denimo pogodba, dogovor o tem, pod katerimi pogoji bomo skupaj živeli.
    Po domače povedano: očitno se mi v Sloveniji nismo o ničemer dogovorili! Le mislili smo, da smo, da se razumemo okrog vsega. Pa se ne.
    Nam pa ne pomeni istega, torej tudi dogovora ni, in ustava ne velja.
    Če piše v ustavi, da smo “pravna država”, pa se nismo poprej dogovorili o tem, kaj je pravo in kaj pravni sistem… se nismo nič dogovorili!

    In zopet – ustava ne velja, ker ena od strani ni razumela kaj podpisuje. Taka pogodba ne more veljati! Dogovora torej ni bilo.
    Če piše, da smo samostojni in da smo svobodni pri odločitvah… pa nam pri tem ni popolnoma jasno kaj svoboda in samostojnost pomenita – se nismo dogovorili o najbolj bistvenem, kar nas mora povezovati.
    Če bi se prej bili dogovorili o pojmih, ki jih uporabljamo v pogodbi – kakršna ustava je – (ustava je najvišja pogodba o sožitju med ljudmi, višjega sporazuma sploh ni, kot je ustava), se pravi, da vemo kaj nam svoboda, pravo, sociala, samostojnost… pomenijo, (samostojna država je država brez dolgov, ki bo sposobna živeti od dela in sposobnosti svojih ljudi, ali pa biti vsaj kreditno sposobna vračati dolg v razumnem roku) potem bi se s podpisom ustave vsi strinjali, da pod takimi pogoji lahko živimo skupaj. Prevzeli bi odgovornost za odločitve in s tem za varnost take države. V tem primeru ne bi dajali bianco menice lopovu in morilcu.

    Toda Revolucija ne pozna pojma “razumni rok” za vračilo dolga. Revolucija pravi, da je laganje in kraja denarja kapitalistu njena pravica, malodane dolžnost. In da je laž ob podpisu najetja kredita pri kapitalistu, s katerim mu zagotavljaš, d aboš dolg vrnil – ne le dovoljena, temveč pravilo pri Revolucionarjih! V navadi je, da dogovor ne velja.
    Dana beseda ne velja in podpis ne velja!
    Mladić je rekel Srebreničanom: ne bojte se, ništa vam se neće desiti…
    Potem jih je postrelili.

    Če kje, potem v vojni in vojski mora veljati dana beseda. Toda ne pozabimo: JLA je bila Partijska vojska!
    Tako se mi o skupnem življenju med državljani Slovenije nismo praktično o ničemer dogovorili. Že v začetku podpisniki dogovora (ustave!) niso bili enakovredne stranke.
    Oboževalec in častilec diktature si namreč drugače predstavlja “svobodo” od demokrata. Za tistega, ki mu je diktatura pri srcu in bo zanjo vse naredil, ker mu je to cilj v družbi, je svoboda tudi to, da zasadi kramp v tilnik vsakomur, ki se z njim ne bo strinjal.
    Nadalje je zanj svoboda, da se bo lahko še naprej neomejeno zadolževal, da se mu ta vrata nikdar ne smejo zapreti in zato ne bo dovolil nikomur, da mu jih zapre.

    Smo to podpisali?!

    Pri nas kriminal ni okarakteriziran za kriminal – ker je lahko tudi Revolucija! In vedno večkrat to tudi je.
    Ko pa je revolucija – takrat umor ni umor in kraja ni kraja.

    • von Rhein

      Odlično.Razumno in pošteno.

  • tretjerazredni

    Odlična kolumna, ena.najboljših kar sem jih tu prebral.
    Še veliko huje je kot si mislimo.
    Najboljša rešitev za Slovenijo, če.ne.celo edina.rešitev, bi bila lustracija celotnega pravosodnega sparata, vseh sodnikov, tožilcev in tudi odvetnikov, sodišča pa bi se prenesla v celoti pod jurisdikcijo EU. Za začetek, bi morali dol zapret pravno fakulteto.

    • Marija

      Se strinjam.Imamo silo,da bi to naredila,končnk po 30 letih zamude.Če se to zacne bo hudo.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!