Slovenski upokojenci živijo vse slabše. Povedno je, da je razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo še leta 2008 znašalo 67,1 odstotka, letos samo še 56,9 odstotka. Povprečna starostna pokojnina, ki znaša 622 evrov, komaj zadošča za preživetje. A še te ne užije marsikateri med 615.681 upokojenci.
26,4 odstotka jih na primer prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov, nižjo od 1.000 evrov 87,4 odstotka, pokojnino nad 1.500 evrov samo 3,5 odstotka upravičencev. Osuplja podatek, da se je v desetletju 2008−2018 število upokojencev povečalo s 527.933 na 615.681 oziroma za 16,6 odstotka, delež pokojninskih izdatkov v BDP pa se je zvišal samo za 0,3 odstotne točke, tj. z 9,7 odstotka na 10 odstotkov. Breme staranja prebivalstva je s slabšanjem gmotnega položaja prevaljeno v glavnem kar na upokojence. V mandatu Cerarjeve vlade 2014−2017, ki je bil zaznamovan z okrevanjem gospodarstva in povprečno letno rastjo BDP 3,4 odstotka, je znašala povprečna letna rast pokojnin samo 0,17 odstotka. Kje so časi prve Janševe vlade 2004−2008, ko so pokojnine rasle po povprečni letni stopnji rasti 5,5 odstotka! Letos so se sicer pokojnine februarja uskladile za 2,2 odstotka in se bodo pred volitvami še za 1,1 odstotka, a to ne spremeni moje ocene. Beda od bede. Ne nazadnje je povprečna pokojnina samo 6 evrov višja od meje revščine, ki je za samsko osebo postavljena pri 616 evrih.
O 1.000 evrov visoki povprečni pokojnini, ki jo je obljubljal Karl Erjavec, ni ne duha ne sluha. Si pa Vlada RS v nasprotju s skrbjo za upokojene slehernike zelo prizadeva za vnovično uvedbo izjemnih pokojnin za “zaslužne” športnike, znanstvenike, umetnike. Gre za kategorije t. i. pokojninskih zastonjkarjev, ki ali niso plačevali prispevkov ali pa njihovi vplačani prispevki ne zadoščajo za njihovemu “stanu” in “zaslugam” primerne pokojnine. Izjemne pokojnine so se podeljevale do leta 2008, ta čas jih uživa 226 “zaslužnih”, katerih pokojnine znašajo med 75 in 100 odstotkov najvišje pokojninske osnove. Ta je decembra 2017 znašala 3.188,6 evra. Skratka, medtem ko povprečni upokojenci životarijo, bi vlada Mira Cerarja kljub negativnemu mnenju računskega sodišča iz leta 2010 želela znova podeljevati izjemne pokojnine privilegiranim zastonjkarjem.
Nenameravana posledica prizadevanj za vnovično podeljevanje izjemnih pokojnin je, da se spet odpira vprašanje onesnaženosti našega pokojninskega sistema z izdatki, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. Tu mislim na problem 232. člena ZPIZ-1 in 161. člena ZPIZ-2. Gre za 48 kategorij “pokojnin”, od izjemnih, borčevskih, kučanovskih, poslanskih, administrativnih, pokojnin JLA in SDV itd., ki niso osnovane na vplačanih prispevkih oziroma prispevki niso bili plačani slovenskemu izvajalcu pokojninskega zavarovanja. Prejemnikov le-teh je bilo v letu 2017 171.924, za kar je ZPIZ namenil 209 milijonov evrov. Stanje, ko 27,9 odstotka upokojencev prejema nezaslužene pokojnine, je nevzdržno, tako z makroekonomskega vidika kot z vidika pravičnosti. Ustvarja razmere za znotrajgeneracijski kot tudi medgeneracijski konflikt. Prav večina upokojencev, ki si je z vplačevanjem prispevkov pošteno prislužila svoje pokojnine, bi poleg mladih morala postati najglasnejše telo, ki bi zagovarjalo odpravo pokojninskih privilegijev. Ne nazadnje so sami žrtve zastonjkarjev, saj bi bile njihove pokojnine lahko višje. Po mojih izračunih je ceteris paribus v letu 2017 zaradi zastonjkarjev povprečna starostna pokojnina mesečno nižja za kar 32 evrov.
Namesto podtikanja novih kukavičjih jajc v pokojninski sistem ta potrebuje očiščenje. ZPIZ je treba vrniti k izvorni vlogi, ki naj bi bila, upoštevaje naziv, institucija, zadolžena za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vrnitev k zavarovalniškim načelom pa lahko poteka samo s krepitvijo povezave med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami ter z izločitvijo nepokojninskih izdatkov. Z očiščenjem bi povečali transparentnost ZPIZ in omogočili, da kategorije izdatkov, ki po svoji naravi niso pokojninski, postanejo predmet politično-ekonomske presoje njihove upravičenosti, ne da bi ogrožali upokojence z legitimnimi upravičenji. Kdor ni bil pokojninsko zavarovan, naj ne prejema pokojnine!
Bernard Brščič