Kako se zoperstaviti “novim obrazom”?

Datum:

Eno glavnih vprašanj, ki si ga morajo po letošnjih državnozborskih volitvah postaviti v strankah desne sredine, se pravi teh, ki niso pod vplivom postkomunističnih omrežij, je, kako se zoperstaviti t. i. novim obrazom, ki jih ta omrežja vedno znova angažirajo pred volilnim spopadom. To se je zgodilo že četrtič zapored. In trikrat je novokomponirani favorit levice dosegel zmago. To pomeni, da ti, ki smo jih nekoč poimenovali “pomladni tabor”, nimajo učinkovitih instrumentov, s pomočjo katerih bi preprečili takšen razvoj dogodkov; ko novinec, ki je tik pred volitvami ustanovil stranko (ali prevzel že obstoječo), prepriča največje število državljanov.

Zavedati se je treba, da je rezultat nedavnih parlamentarnih volitev za desni pol slovenske politike, ki prisega na tradicijo in vrednote zahodne civilizacije, velik neuspeh. Res je, da sta obe parlamentarni stranki tega pola dobili več glasov kot pred štirimi leti in povečali število poslancev v državnem zboru, vendar predstavljata parlamentarno manjšino in bosta zelo verjetno pristali v opoziciji. To, da so se stranke koalicije KUL odrezale še bistveno slabše, je le slaba tolažba. Levo volilno telo čuti precej malo navezanosti na politične stranke. Zanj je bistveno to, zmaga nekdo, ki je proti Janezu Janši.

Volilni poraz je še toliko bolj boleč, ker odhajajoča vlada lahko pokaže marsikaj pozitivnega. Svoj mandat je nastopila v zelo težkih okoliščinah, ko se je začela epidemija covida-19, ki je predstavljala eno največjih groženj javnemu zdravju v novejših časih in ki je imela številne škodljive učinke v ekonomskem, socialnem in psihološkem smislu. Sprejemati je morala različne nepriljubljene ukrepe (ki vladnim strankam zagotovo niso prinašali političnih točk). Ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, niso bili idealni, vendar niso kaj dosti odstopali od tega, kar so počeli v večini evropskih držav. Pri obvladovanju zdravstvenega vidika epidemije je bila Slovenija, kot kažejo določeni relevantni podatki (denimo število presežnih smrti), v evropskem povprečju. Je pa bila zato med najuspešnejšimi državami članicami Evropske unije, kar zadeva obvladovanje ekonomskih posledic epidemije. Sodi namreč med tiste države, kjer je slednja povzročila najmanj škode gospodarstvu in življenjskemu standardu ljudi. Gospodarska rast je rekordno visoka, brezposelnost rekordno nizka. Ljudje imajo danes več prihrankov, kot so jih imeli pred krizo. Za takšno stanje ima zasluge tudi vlada, ki je očitno sprejemala ustrezne odločitve. Poleg tega se je Slovenija v času njenega mandata uveljavila v mednarodnem prostoru. Za svoje predsedovanje Svetu EU je prejela visoke ocene. Premier Janša se je s svojo odločno in proaktivno držo ob ruski agresiji na Ukrajino uveljavil kot relevanten evropski voditelj.

Argumenti in realno preverljivi dosežki ne štejejo 
Vendar vse to ni prepričalo zadostnega števila volivcev. Ti so raje verjeli pavšalnim obtožbam in neoprijemljivim obljubam opozicije. Očitno je, da na Slovenskem dejstva, argumenti in realno preverljivi dosežki ne štejejo prav veliko. Velik del (morda celo večina) ljudi se odloča predvsem na podlagi emocij, simpatij in – še posebej – antipatij. In levica je pri “igranju na te strune” bistveno uspešnejša. Spretno izrablja razočaranje ljudi nad etabliranimi političnimi strankami. In vselej ji uspe najti nekoga, ki obljublja “nekaj novega”.

Desnica se bo morala na to realnost navaditi in tudi svoj politični boj temu prilagoditi. Nujna je kadrovska osvežitev znotraj obstoječih strank in okrepitev strankarske ponudbe, predvsem na politični sredini. Tako bo lahko pokazala, da ponuja nekaj novega, atraktivnega. Le na ta način lahko računa na uspeh na naslednjih volitvah.

Dr. Matevž Tomšič

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...