Po številnih akrobacijah kdaj in kako predstaviti zdravstveno reformo, se je to vendarle zgodilo. Z velikim pompom je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predstavila, kako naše zdravstvo ne bo nič boljše, čeprav bomo za to plačevali več.
Tisti, ki nekoliko podrobneje spremljamo dogajanje, lahko rečemo, da je bilo vse v skladu s pričakovanji. Najprej izgovori, prelaganja, sprenevedanja, zavajanja, potem pa veliko hrupa za nič.
Kako do zdravstva po meri ljudi?
Če bi malo pobrskala po spominu, bi se lahko spomnila, da smo o enakih vprašanjih razpravljali že daljnega leta 2007, ko smo v veliki dvorani ministrstva za zdravje teden za tednom sestankovali predstavniki ministrstva in socialnih partnerjev in se prebijali skozi neštete različice predlogov zakona. Člen za členom.
Kot rečeno, vse po pričakovanjih. Zdravstvo je preveč pomembno in dobičkonosno področje, da bi ga izpustili iz rok. Je kdo resno pričakoval rešitve, ki bi prepihale sistem? Ali pa konkretne predloge, kako bi naše zdravstvo naredili bolj učinkovito, bolj prijazno in po meri ljudi? Nič o tem, kako bomo zmanjšali korupcijo v zdravstvu (enotno naročanje seveda ne preprečuje korupcije), odpravili dolge čakalne vrste in uredili dolgotrajno oskrbo. Namesto tega smo dobili preoblikovanje prostovoljnega zavarovanja v obvezno in napoved novih prispevkov.
Prispevki niso več prispevki, so davki
V ihti, kje dobiti še kakšen evro, so napovedali celo plačevanje prispevkov od najemnin! Pa saj to ni nič drugega kot dodaten davek! Temeljno pravilo je, da je prispevek dajatev, ki nam v sorazmerni vrednosti od vplačanega zneska zagotavlja neko protistoritev.
Če to ne drži, je odgovor na naslednje vprašanje zelo lahek. Koliko več zdravstvenih storitev bodo dobili tisti, ki bodo plačevali prispevke od najemnin? Torej?!
Javno zdravstvo ni zastonj
Ne, ne zagovarjam “požrešnega kapitala” in rentnikov, ki oddajajo stanovanja in dobivajo obresti. Prav tako mi je popolnoma jasno, da bo treba za zdravstvo in tudi pokojnine plačevati več. To je realnost, ki se ji ne bomo mogli izogniti, če ne zaradi drugega, zaradi staranja prebivalstva. Žal tega še vedno nekateri nočejo videti ali pa (tako kot ministrica) ljudem pripovedujejo pravljice. Ljudje pa še vedno nasedejo, ker mislijo, da je javno zdravstvo zastoj. Ne ni zastonj, zelo drago je in plačujemo ga vsi.
Enkrat je treba reči bobu bob. In bob je, da vlada uvaja nove davke. Žalostno pri tem pa je, da davke uvaja zato, da bo lahko še naprej financirala ekstra dobičke dobaviteljev v zdravstvu in podpirala slabo organizacijo sistema, ne pa zato, da bodo ljudje imeli boljše storitve, da bodo prej prišli na vrsto in da bodo zdravniki dostojno plačani.
Javno zdravstvo tudi stane
Zdravstvo stane. Če ga hočemo imeti, ga moramo plačati. Ampak osnovno pravilo je, da moramo vedeti, kaj plačujemo in kakšna je cena. Konkurenca pripomore k temu, da uporabniki dobimo več in boljše storitve za nižjo ceno. Vse ostalo je sprenevedanje in omogočanje možnosti, da si nekateri v tem kalnem ribniku pridobijo poseben položaj. Še posebej sprevrženo je, da se dobički kujejo na račun zdravja ljudi.
Romana Tomc