Ustavni sodnici Špelci Mežnar se postranski zaslužek ne zdi sporen

Ustavno sodišče RS je v zadnjih dneh dodatno potrdilo, da že dolgo niso več braniki pravne države, ampak levičarski aktivisti. Ena izmed teh je tudi ustavna sodnica Špelca Mežnar in kakopak predavateljica na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne vede v Celju. Izjavila je, da status s. p., s katerim je Klemen Jaklič predaval, ni združljiv s funkcijo ustavnega sodnika, medtem pa sama opravlja enako (predavateljsko) delo, le z drugo obliko zaposlitve. Poleg tega smo v uredništvo prejeli informacijo, da sama pravzaprav opravlja pridobitno dejavnost, in sicer z oddajanjem stanovanj.

Ustavna sodnica Špelca Mežnar po naših informacijah v Celju kupuje stanovanja in jih oddaja v najem, kar sicer velja za pridobitno dejavnost, ki nikakor ne spada med pedagoško delo. Ali informacija drži, smo vprašali ustavno sodišče.

Zakonodajalec za ustavne sodnike, ki imajo časovno omejen mandat (ustavni sodniki), sicer določa, da lahko ustavni sodniki opravljajo dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. To je Klemen Jaklič počel na podlagi odprtega s. p., medtem pa je Mežnarjeva (iz spodnjih slik je razvidno) predavateljica in poleg sodniške službe zaposlena še za 20 odstotkov na omenjeni fakulteti.

Ali Mežnarjeva opravlja pridobitno dejavnosti?
Če se vrnemo na informacijo o oddaji stanovanj. Oddaja stanovanj sicer velja za dodaten vir zaslužka in če je lastnik nepremičnine zaposlen za polni delovni čas, lahko registrira dopolnilno dejavnost (popoldanski s. p.). Če lastnik stanovanje oddaja dolgoročno ali za krajši čas (Airbnb in Booking), je potrebno dejavnosti ustrezno registrirati. Če informacije držijo, je odziv Mežnarjeve še toliko bizarnejši in se pod vprašaj postavlja namen pogroma na Klemna Jakliča. Morda je pravzaprav pravi razlog v tem, ker ta pogosto razkriva pomanjkljivosti sodb ustavnega sodišča.

Ustavna sodnica je namreč v “njenem osebnem mnenju” poudarila, da je “status s. p. sam po sebi, neodvisno od dejavnosti, za katero je registriran, absolutno nezdružljiv s funkcijo ustavnega sodnika. Nezdružljivost primarno ureja ustava v 166. členu, ta pa glede nezdružljivih dejavnosti napotuje na zakon. Zakon, ki ureja nezdružljivost, ni le zakon o ustavnem sodišču. Tak zakon je tudi ZGD-1, ki ureja podjetniško dejavnost”.

Je njena oblika zaposlitve transparentnejša?
Pravi, da s. p. onemogoča nadzor nad tem, katere dejavnosti, s kom in v kakšnem obsegu jih sodnik izvaja, ter da druge oblike dela omogočajo preverljivost, transparentnost in sledljivost pri dovoljenem izvensodnem delovanju sodnikov. To seveda ni res. V prav vsaki drugi pravnoorganizacijski obliki dela lahko sodnik v avtorsko pogodbo napiše karkoli in nihče tega ne bo preverjal – ne Furs in ne ustavno sodišče (zakaj bi ustavno sodišče to preverjalo, ni povsem jasno, a videti je, da se Mežnarjevi dozdeva, da bi moralo ustavno sodišče postati nekakšen alternativni nadzorni organ), o čemer smo že poročali.

Mežnarjeva je še dejala, da morajo biti standardi za ustavne sodnike najmanj tako strogi kot za redne sodnike, a tudi tu se moti, o čemer jo je poučil Miro Haček. “Standard je za ustavne sodnike namenoma manj strog, ker imajo zgolj en sam 9-letni mandat (in potem nastopijo neko drugo delovno mesto, pogosto raziskovalno ali pedagoško), redni sodniki pa imajo trajni mandat in jim ni treba razmišljati, kam po koncu mandata.”

S. K.