Kar vam prodajajo naši socialisti, je laž, tisočkrat vbita v vaše možgane!

Urednik televizijskega programa Nova24TV Aleksander Rant.

V Sloveniji smo že navajeni, da večina politike, predvsem tiste z levimi nagnjenji, udriha po prostem trgu, češ kako večina ljudi ostaja v revščini, medtem ko en odstotek najbogatejših živi v božanskem razkošju. Pa je res tako? Je resnična trditev, da država zna bolje poskrbeti za ljudi in da v sistemu državnega gospodarstva ni tako velikih razlik kot v kapitalizmu? Po pregledu statistike boste ugotovili, da je razlika predvsem v točki preloma med bogatimi in revnimi. V kapitalističnih državah je ta meja postavljena zelo visoko, večina prebivalstva je nad mejo revščine, v socialističnih državah pa je ta meja postavljena zelo nizko, zato ima večina prebivalcev bolj ali manj enake dohodke, a živi v za kapitalistične razmere popolni revščini. Primeri so Kuba, Venezuela, Severna Koreja.

Državna gospodarstva, pravijo zagovorniki, so boljša kot trg, saj varujejo delavske pravice. Recimo, če podjetnik ne bi imel dela, bi moral odpuščati delavce, v državnem podjetju pa država sofinancira izgubo in tako so delavci zavarovani. A malokdo v naši državi se vpraša, od kod denar za vzdrževanje neučinkovitega industrijskega obrata. Od kod ta država dobi denar, da sofinancira izgubo državnega podjetja? Od davkoplačevalcev kakopak. Zaradi kritja izgub ekonomsko neuspešnih državnih podjetij so državljani prikrajšani za druge storitve ali pa morajo plačevati višje davke.

Podjetnik, ki je požrešen, propade, podjetnik, ki delavce nagradi, uspeva
Ne samo to. Delodajalec je omejen z zakoni in na koncu ne more niti odpustiti lenega delavca. V tem trenutku bi me napadli revolucionarji Levice, da lenih delavcev ni. A vsi vemo, da je to laž. Vsak od nas pozna koga, ki se, po domače povedano, šlepa. Na koncu meseca pa tak delavec prejme enako plačilo kot tisti, ki je res učinkovito delal vsak dan. Pa mi povejte, ali je to pravično? Najbrž se bomo strinjali, da ni. Naj vam postavim še eno vprašanje. Ste za to, da se ukine minimalna plača? Na to vprašanje pa vem, da bi vas večina odgovorila ne. Zakaj? Ker menite, da mora obstajati neko zaviralo za delodajalca, da ne bi delavcu ponudil premalo. A vprašam vas še nekaj. Zakaj bi delavec takšno delo sprejel? V sistemu, kjer deluje prosti trg, ga ne bi.

Kar vam prodajajo naši socialisti, je laž, tisočkrat vbita v vaše možgane. (Foto: STA)

Vidite. Prosti trg uravnava sam sebe. Delavci so plačani po učinku. Delodajalec lahko da lenemu manj in pridnemu več, če ni obremenjen s predpisano plačo. Brez predpisane minimalne plače lahko zaposli dva človeka za iste stroške ter obema ponudi napredovanje in pridobivanje veščin. Če pa delodajalec ljudi plačuje premalo, ga ti lahko zapustijo in si poiščejo delo pri konkurenci, ki ponuja višje plače. Podjetnik, ki je požrešen, propade, podjetnik, ki delavce nagradi, uspeva. Tako v resnici deluje konkurenca in prosti trg. Kar vam prodajajo naši socialisti, je laž, tisočkrat vbita v vaše možgane. 80 let poneumljanja, da je kapitalizem zlo, a najrevnejše države so socialistične. Zanimivo, kajne?

Pri izbiri zdravnika, šole, davkov nimate nobene izbire
Resnica ostaja, da je državno regulirano gospodarstvo monopolist. To je slabo. Ko greste v trgovino in se odločate, ali boste kupili rauch ali fructal, je to prosti trg. Pred vami je izbira na podlagi cene, kakovosti, okusa itd. Vi nadzorujete, kaj boste dobili za svoj denar. Pri davkih in prispevkih pa te pravice nimate. Ko greste k zdravniku, nimate pravice do izbire zdravnika, čeprav je zapisana v zakonu. Za šolo načeloma nimate pravice izbrati najboljše za svoje otroke. Nimate nikakršnega vpliva na kakovost medicinskega materiala, ki vam ga kirurg vstavlja v telo. Nikakršne izbire pri birokratskih postopkih. Nikakršne izbire pri nabavi elektrike in ogrevalnih sredstev. Vse je v končni fazi državno, monolitno, nepremično.

Stanje venezuelskega zdravstva, proti kateremu koraka tudi slovensko.

Tema je preobširna za eno kolumno, a naj sklenem s prispodobo. Bi raje imeli en kruh (nekvaliteten, trd, sprijet), ki bo dostopen vsem, ali več vrst kruha, za katerega najvišjo kakovost bodo bogati plačevali več in s tem tudi več prispevali v blagajno? Bi radi zdravstvo za vse z zarjavelimi skalpeli in s tretjerazrednim materialom ali bi rajši dobro zdravstvo, ki se napaja iz denarja storitev? Bogati se bodo zavarovali za več, zato bo v sistemu tudi več denarja in sistem bo boljši za vse. Naj končam. Ne bojte se prostega trga in privatizacije. V Sloveniji ne bo deloval, ker mu ni dopuščeno. Ker moramo imeti monopole, da lahko mafija krade vaš denar. Vi pa jih še naprej volite – dokler ne bomo evropska Venezuela.

Aleksander Rant