“V Sloveniji pri svobodi medijev po zamenjavi oblasti hiter preobrat na slabše,” je bil naslov na spletni strani komercialne televizije. Podobnih naslovov je bilo tisto sredo, dan pred dnevom norcev, v levičarskih medijih, ki obvladujejo več kot 80 odstotkov medijske krajine, kolikor hočete. Ugotovitev State Departmenta v letnem poročilu o položaju človekovih pravic po svetu naj bi po njihovem poročanju bila, da Slovenija postaja nevarna za neodvisno novinarstvo, da se medijska svoboda zmanjšuje in da je zato kakopak kriva desnosredinska vlada, še posebej Janez Janša s svojim pisanjem na družbenih omrežjih.
Poročanje ni imelo realne podlage, ustvarili so “težko novico” in v njej navajali kot dejstva nekaj, kar je preverljivo napačno. State Department v svojem poročilu omenja mnenja in poročila Mednarodnega inštituta za tisk (IPI), kjer so lani in letos slovenski levosučni novinarji ob pomoči nevladnih organizacij ovajali Slovenijo. “Omenja” poudarjam zato, ker je edino lastno mnenje Američanov to, da Janševa vlada spoštuje medijsko svobodo in da ni političnih pritiskov na medije.
Takih primerov iz močvirja manipulacij, prirejanja dejstev in (dobesedno) laži je za debelo enciklopedíjo. To ni (funkcionalna) nepismenost novinarjev, da ne bi česa razumeli. To ni klasično zavajanje ali navijaštvo. To ni tiskarski škrat, niso netočnosti in pomote, ki se medijem pogosto dogajajo zaradi časovne stiske. Še manj so to nerodno izbrane besede ali slabi povzetki nečesa, kar je sicer zelo jasno. Imenujmo to s pravimi besedami. To so načrtne laži in manipulacije, ki so jih v svoje medije spravili in zavestno objavili novinarji in uredniki. In to počno kljub nasprotnim preverljivim dejstvom.
Dejstva niso na strani medijskega mainstreama
Nekaj zelo smrdljivega mora biti v slovenski medijski krajini, da vehementno sporočaš poslušalstvu in bralstvu, da je vlada Slovenijo postavila ob bok državam, ki niso naročila (dovolj) cepiva proti covid-19, čeprav je z lahkoto dokazljivo, da je bilo za dva milijona slovenskih državljanov naročeno kar sedem milijonov odmerkov cepiva. Prav pokvarjeno je, da poročaš (tudi Bruslju), da vladajoča desnosredinska koalicija omejuje akademsko svobodo, nastope vladnih funkcionarjev ali dostop do informacij. Nič od tega ni res. To je podajanje iluzije, da ima medijski mainstream vedno prav, da ima monopol nad “filozofskim” konceptom presojanja sončne in senčne strani (aktualne) oblasti, čeprav je resnica zelo praktičen izziv: temelji na preverljivih dejstvih. In dejstva so ta hip nesporno na strani te vlade.
Kljub temu sta spodbudni dve zadevi. Prva je, da vlada ne želi biti všečna medijskem mainstreamu in se posipati s pepelom, ko jo (takole čez palec) kritizirajo ali česa obtožujejo. V vladni palači danes pač ne sedijo lahkoverni ljudje, ki bi se medijem pustili voditi kot nadzorovani idioti. Dolgoletna utvara, da imajo etablirani (progresivni) mediji vpliv na politične odločitve, je s tretjo Janševo vlado zbledela, kar je, verjamem, velik udarec za ego največjih medijev, ki so si domišljali, da lahko ne glede na to, kdo je na oblasti, po na začetku opisani metodi vodijo državo. Drugo, kar je spodbudno, je, da se tudi ljudje počasi zavedajo, da tisto, kar so včasih imeli za “osrednje”, “verodostojne” in “vplivne” medije, to niso več.
Motor slovenske različice lažnivega kulturnega marksizma so vedno oljili s sovraštvom do Janeza Janše. Sovraštvo je tudi sicer poganjalo vsako revolucijo, socialni inženiring je počasi žrl ljudi. Dolgoletni proces ideološke indoktrinacije je zdravorazumsko logiko v glavah omehčal in spreminjal dojemanje resničnosti. Javnost ni mogla več priti do oprijemljivih in logičnih sklepov, na koncu je bilo zanimivo le še vprašanje, katerega spola so Marsovci. Upajmo, da se tovrstna medijska subverzija vendarle končuje, saj danes splet omogoča sprotno preverjanje dejstev, kar je najboljši način, da resnica premaga laž.
Jože Biščak