V zadnjih dveh tednih smo lahko bili priča višku človekove vasezagledanosti, sebičnosti, nepremišljenosti in navsezadnje absolutni nezmožnosti resnega dojemanja dogajanja okoli sebe. Izkazalo se je, da človeška neumnost ne diskriminira, obstaja v vseh plasteh človeške družbe, od najbogatejših in najvplivnejših do najrevnejših. Nanjo niso imuni niti domnevno podkovani na tem področju niti neposvečeni. Ob zgodbah, ki so se pojavljale v zadnjih dneh in so razkrile, da so številni bili okuženi s Covid-19 zaradi nepremišljenosti zdravnikov, ki so se vrnili s smučanja v Italiji, ko se je že vedelo, da je v Italiji epidemiološka katastrofa, mi zavre kri. Kako lahko tak človek, zaposlen v zdravstvu, sploh obdrži službo?
Za politiko še nekako razumem. Premier v odstopu je po izobrazbi igralec, on skače v prazen bazen, ni, kot da bo nekoč prejel Nobelovo nagrado, čeprav se kriteriji za mir in književnost iz leta v leto nižajo. Da Šarec ne prisluhne opoziciji, kritikom ali stroki, je preprosto razumeti.
Da pa zaposleni v zdravstvu, ki bi v času razglašene pandemije morali biti najbolj skrbni in biti zgled drugim, namesto tega sami s svojim ravnanjem poslabšajo stanje v vsej državi, je dno dna. Zaupanje v slovensko zdravstvo je že tako na psu, taki primeri pa ne pripomorejo k izboljšanju njegove javne podobe.
Odgovorne postaviti pred sodišče
Najmanj, kar pričakujem od oblasti, je, da vse, ki so s svojo neodgovornostjo pripomogli k širitvi epidemije Covid-19, postavijo pred sodišče. To je minimum. Slovenska zakonodaja po 177. členu Kazenskega zakonika odreja kazen za neupoštevanje predpisov, odredb in drugih ukrepov za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni. Kazen variira glede na posledice. Če je posledica “zgolj” širjenje nalezljive bolezni, obtožencu grozi denarna kazen ali zapor do enega leta. Če je posledica smrt nekoga, je zagrožena kazen do osem let zapora. V primeru zdravstvenih delavcev, ki so s svojim malomarnim vedenjem pripomogli k širjenju bolezni, bi moral slediti vsaj še odvzem licence in prepoved delovanja na kakršnemkoli mestu, povezanem z zdravstvom.
Kako smo prišli do takega stanja, lahko samo ugibam. A dejstvo, da smo prišli do tega, mi pravi, da je nekaterim prav vseeno za posledice njihovih dejanj. Glede na to, kako pomemben za družbo je poklic zdravstvenih delavcev, je to nedopustno.
Dojemanje krize pod nivojem
Preostanek ljudstva prav tako ne razume resnosti situacije, v kateri smo se znašli. S svojim skrajno neodgovornim vedenjem pa dano stanje lahko samo še poslabšajo. Na spletu se pojavljajo fotografije ljudi, ki v trgovinah panično nakupujejo vse, kar jim pride pod roko, medtem ko se avtorji fotografij smejijo njihovemu početju. Imajo se za boljše, ker so sami prišli v trgovino samo po avokado. Ljudje niso več zmožni dojeti, kaj pomeni prava kriza. Navsezadnje so bila zadnja tri desetletja desetletja debelih krav. Da, kje po svetu je bila kakšna vojna, sem ter tja je bila kakšna finančna kriza, kdaj pa kdaj je kdo ostal brez službe, a življenje je šlo naprej po svojih ustaljenih starih tirnicah. S prihodom koronavirusa v Evropo se je to spremenilo. In vsa svarila nekaterih, ki smo opozarjali na najhujše že konec januarja 2020, niso zalegla, da bi se lahko karkoli spremenilo.
Zato ostanite doma, družite se z domačimi, umivajte roke, berite knjige, kartajte, specite kak hlebec kruha, in če že res morate po nakupih, nakupujte po spletu. Saj smo v 21. stoletju, čas je že, da se začnemo tudi v času krize obnašati temu primerno.
Ivan Šokić