fbpx

Kolumna Borisa Tomašiča: Kako so nam razredčili ustavo?

Foto: Nova24TV

Si predstavljate, da bi Tom Hagen (mafijski consigliere iz filma Boter) javno oznanil, da se bo začel boriti proti mafiji? Seveda ne. No, lahko bi se zgodilo iz dveh razlogov. Ali bi šlo za norčevanje ali pa bi popolnoma izgubil razsodnost.

Nekaj podobnega je storil Miro Cerar, ko je na nedavni programski konferenci SMC izjavil, da Slovenijo obvladujejo močni interesni lobiji in se bo preprečevanju njihovega vpliva posebej posvetil. Državljani lahko sedaj ugibamo ali je Cerar popolnoma izgubil razsodnost ali pa se norčuje iz nas.

Kdo je “nastavil” Mira Cerarja?
Na mesto predsednika vlade so Cerarja postavili natančno tisti interesni lobiji proti katerim se bo zdaj boril. Miro Cerar je idealen predsednik vlade za strice in nečake iz ozadja. Njegova izjemna nesposobnost voditi vlado ustvarja idealno okolje za njih, da nemoteno kadrujejo in izčrpavajo državna podjetja. V kolikor bi se zgodil čudež in bi se začel obnašati kot predsednik vlade ter prevzel vajeti vodenja države v svoje roke, bi njegova vlada hitro padla. Zatorej je ta njegova izjava zgolj še ena izmed puhlic, ki jih trosi. In teh ni malo. Pravzaprav ni v svojem mandatu izjavil še nič verodostojnega.

Luka Koper ilustrativen prikaz “ukrepanja” našega premierja
Po poročanju levih medijev je Cerar baje odločno nastopil proti dogajanju v Luki Koper. Govoril je, da se vlada ne bo pustila izsiljevati in da ulica ne bo upravljala državnih podjetij. Potem je vlada umaknila svoje predloge, Marko Jazbec je odstopil in vse je ostalo po starem. Odločno se je uprl močnim interesnim lobijem in popustil. To je podobno šali v kateri žena želi na morje, mož pa v hribe. Skleneta kompromis in gresta na morje.

Žal pa to kar dela Miro Cerar ni šala, ampak katastrofa, ki bo imela dolgotrajne posledice. Skoraj neopazno ukinjamo kapitalizem in postajamo socialistična država. To dokazuje dogajanje v Luki Koper, kjer smo videli transparente z napisi “Luke ne damo”. Kaj za vraga naj bi to pomenilo? Čigava je Luka? Kdo je ne da?

Ozadje bitke za naša podjetja, ki niso od naroda, ampak …
Gre za tipično komunistično propagando, kjer pod krinko delavskih pravic partijski aparatčiki prevzemajo vodenje podjetij, jih izčrpavajo in lagodno živijo. Povprečni slovenski volivec pa temu verjame, ker se dobro sliši, da so podjetja naša. Niso naša, ker so v rokah stricev in nečakov iz ozadja. Ti nikoli ne gredo na volitve. Na volitve pošiljajo marionete, ki jih po uporabi zamenjajo. Državna lastnina v večini podjetij je zato ključna. Vsa propagandna orodja namenjajo preprečevanju privatizacije. Ljudem so oprali možgane in jih prepričali, da je kapitalizem zlo, skupna lastnina pa omogoča blagostanje. Da je to popolna bedarija, povprečnega volivca ne zanima. Na volitvah se ne vprašajo, zakaj ljudje v kapitalizmu živijo bolje. Zanimajo jih le njihove pravice, ki pa so v socializmu zgolj iluzija.

V Sloveniji doktorji prava zavestno kršijo ustavo
Za popolno zmago socializma je potrebno spremeniti in degradirati ustavo. Najbolj etična oblast vseh časov, v kateri so na ključnih položajih doktorji prava, to počne več kot uspešno. Zavestno kršenje ustave (odvzem mandata Janši, prepoved referenduma, idr.) je najbolj pogosto do sedaj. Nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča pa je postalo redna praksa. Odločbo U-I-269/12, ki govori o obveznosti financiranja zasebnih osnovnih šol, želi koalicija zaobiti kar s spremembo ustave.

Ključen ukrep Cerarjeve SMC je zapis pravice do pitne vode v ustavo
Eden od pomembnejših programskih ciljev vladajoče SMC je zapis pravice do pitne vode v ustavo. Na prvi pogled maloumen predlog, katerega namen je populizem, je v resnici nevaren korak k socialistični ustavi. Kadar v neko snov zmešaš vodo se ta razredči, zato mešanje vode v ustavo pomeni redčenje ustave oziroma degradacija na nivo predpisa, ki ga lahko spreminjaš glede na dnevnopolitične potrebe.

Drugi, prav tako resen problem vpisa vode v ustavo so posledice, ki se bodo zgodile v praksi. Zaradi vpisa v ustavo državljani ne bomo deležni nič več zdrave pitne vode. Dokler je vode dovolj in v Sloveniji bo tako še dolgo, pitna voda pri nas namreč ni problem, ko bo pa vode zmanjkalo (če jo bo) pa takšen zapis v ustavo ne bo prav nič koristil. Zagotavljanje pitne vode tako gotovo ni razlog za vpis v ustavo. V resnici gre za prepoved zasebne iniciative pri trženju vode. Že po dosedanji ureditvi ima država monopol nad vodo. Nova pa bo prinesla to, da bodo vodo lahko distribuirala zgolj javna podjetja. Torej podjetja, ki so “naša” in ne v lasti odgovornih lastnikov, ki jim levičarji pravijo zlobni izkoriščevalski kapitalisti. Odločen korak v socializem.

V čem je problem?
Nedavno smo lahko prebrali novico, da neko slovensko podjetje na tujih trgih prodaja vodo po ceni 50 EUR za steklenico. Takšno ceno ni doseglo, ker je voda sama po sebi tako draga, ampak zaradi odličnega marketinga, brendinga in pozicioniranja na trgu. To lahko naredi samo uspešen kapitalist z vizijo. In takšen kapitalist bo obogatel. Nesramno bo bogat, tako bogat bo, da bo imel več denarja kot ga lahko porabi. In tu je srž problema. Biti bogat je v nasprotju z večinsko socialistično miselnostjo  v Sloveniji. Zato bodo to preprečili. Prvi korak je vpis vode v ustavo.

Razredčena ustava nam torej zagotavlja ugodno klimo za razvoj socializma, v katerem bomo vsi enako revni. Ne čisto vsi, strici in nečaki iz ozadja bodo ostali priklopljeni na seske državnih podjetij, narod pa bo še naprej vzklikal “Luke ne damo” in plačeval previsoke davke.

Boris Tomašič