Kriminal pod Triglavom

Datum:

Pred letom dni je 170 nemških policistov in javnih tožilcev vstopilo  v prostore Deutche Bank v središču Frankfurta. Zbirali so dokumente in informacije o tem, kako so tamkajšnje vodstvo in uslužbenci pomagali  svojim strankam pri ustanavljanju podjetij »offshore«, pri utaji davkov in pranju denarja. Vse v povezavi s tako imenovanimi Panama Papers oziroma panamskimi dokumenti in kriminalno dejavnostjo, ki je iz teh poslov izvirala. Eden od članov vodstva te banke je s transakcijami v finančna nebesa pomagal kar 900 klientom, znesek 350 milijonov dolarjev. Süddeutsche Zeitung je že leta 2016 razkril, da je bila prav Deutsche Bank med nemškimi bankami najbolj aktivna pri sodelovanju z Mossack Fonesca in spornih poslih v davčnih oazah. Tudi sicer je bila Deutsche Bank v zadnjih letih prestreljena z različnimi škandali in v veliki krizi, v prihodnjih treh letih bo odpustila kakšnih 18 tisoč zaposlenih. V ZDA se bo v začetku prihodnjega leta začel proces proti štirim osumljencem, ki so po razkritju ICIJ, mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev, osumljeni pranja denarja in davčnih utaj.    

Novinarska razkritja so pospešila aktivnosti organov pregona na področju davčnih utaj in pranja denarja, kar se je pokazalo tudi v omenjenem primeru akcije v Frankfurtu in drugih resnih državah. V evropskem parlamentu sta aferi Luxleaks in Panama Papers sprožili ustanovitev komisije PANA, ki je preiskovala pranje denarja, izogibanje davkom in davčne utaje. Sredi afere Panama Papers se je v Sloveniji razkril škandal #IranNLBgate, razkritje pranja milijarde evrov iranskega denarja sumljivega izvora v NLB. Evroposlanki Romani Tomc je uspelo ta primer umestiti tudi na dnevni red zadnje seje te komisije. To je bilo pred slabima dvema letoma in skupaj z izsledki Logarjeve parlamentarne preiskovalne komisije je to bilo tudi zadnje, ko smo se še pogovarjali o pranju denarja in bančnem kriminalu pod Triglavom.

Sinteza različnih kriminalnih praks starih in (post)komunističnih sil se je v Sloveniji zlila v tako trdno tvorbo, da razgradnja preprosto ni mogoča. Tudi če bi v parlamentu imeli stalni odbor ali komisijo, ki bi se ukvarjala s preiskovanjem pranja denarja in drugo razvejeno kriminalno dejavnostjo nedotakljivih in prvorazrednih, pravega učinka ne bi bilo. Korenine so preveč globoke in še vedno zelo vitalne.

Primer pranja iranskega denarja v NLB pa je dovolj zgovoren in poveden. Gremo po vrsti.
Prvič, v igri je bil mafijski posel in kriminalna združba, ki je delo opravila v strogi tajnosti, informacije niso prišle v javnost, čeprav je bila vrsta ljudi, ki so za to početje vedeli in so pri tem sodelovali.  Nič se jim ni zgodilo.

Drugič, policija skupaj s Sovo in z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja ni opravila svojega dela. Ne takrat, ko so za to zvedeli, ne takrat, ko je to bilo v javnosti razkrito in je to postala afera. V NLB ni bilo takšnih preiskav kot denimo v Deutsche Bank, ni bilo hišnih preiskav, vsi akterji so ostali nedotaknjeni. Nič se jim ni zgodilo.

Afera iranskega pranja denarja v NLB nikoli ni dobila epiloga. Foto: Demokracija.

Tretjič, takratni vrh državne politike, ki je za posel vedel ali zvedel, je bil slep in gluh, na koncu so ostali živi in zdravi, brez prask. O politični odgovornosti ni nihče razpravljal, nekaj njih se še danes tako ali drugače sonči v politiki ali pa so vplivni na drugih položajih, nekateri so si v tem času tudi finančno opomogli. Skratka, nič hudega se jim ni zgodilo.

Novinarji so bili zagovorniki pranja denarja, ne iskalci resnice
In četrtič, mediji so v interesu vladajoče politike poskrbeli, da je bila afera pranja denarja že na samem začetku minimizirana, del novinarjev in medijev, kot sta SiOL.net in Mladina, pa so nastopali kot zagovorniki pranja denarja, namesto da bi bili varuhi in iskalci resnice. Nikoli postavljena in odgovorjena medijska vprašanja so bila: a) kdo je odobril pranje denarja; b) kakšne so bile provizije in kdo je pri tem bogato zaslužil; c) kdo je pripeljal Iranca v Slovenijo, potem ko so ga nagnali iz drugih bank; d) kje je pristal oprani denar; e) koliko je o tem poslu vedel Milan Kučan; f) ali sledi denarja vodijo tudi v terorizem; g) in seveda stalna, dnevna in tedenska vprašanja policiji in tožilstvu: koliko, kdaj in koga ste ovadili za ta kriminal in v kateri fazi so ti postopki.

Taka vprašanja pa je od naših medijev seveda težko pričakovati, še posebej če so kakšne drobtinice po različnih poteh prišle tudi na mizo kakega medija ali novinarja.

Sorodno

Zadnji prispevki

Republikanski senator v Kijevu: Ukrajina se mora čim prej pridružiti zvezi Nato

Znani ameriški republikanski senator Lindsey Graham se ta teden...

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

[Video] Golob postregel z novim “golobizmom”

"V tunelu je noč najtemnejša ..." Ne, to ni...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...