fbpx

[Pisma od zmage do zmage] Herojinja Tanja Fajon in drugi intelektualci

Vinko Vasle (Foto: osebni arhiv)

Težko je reči, kdo od naših evroposlancev je ob nedavnih dogodkih v Strasbourgu izpadel večji heroj, ki bi si po smrti zaslužil pogreb z vojaškimi častmi in da ga damo v grobnico herojev ob parlamentu. Mimogrede, da je sredi mesta ob državnem zboru grobnica v glavnem po mednarodnem pravu vojnih zločincev, je zelo primerno in simbolično, ker se tudi naš parlament spreminja v grobnico demokracije. Če omenim samo Levico Luke Mesca, ali pa Mira Cerarja in Serpentinška. Da, pa Dejan Židan, ki v resnici živi junake Georga Orwella iz 1984 in posebej iz Živalske farme. Pri njem sta se njegova izobrazba veterinarja in specializacija za pujse v vseh podrobnostih ujela z Orwellovim izročilom. Seveda pa je neprimerno huje, da se pravna izobrazba Cerarja ne ujema z ustavo in pravno državo.

Kandidatov za razglasitev “narodni heroj marakeški” je veliko, med njimi na primer izstopa junaško ravnanje evroposlanca Franca Bogoviča, ki nam je posredoval pretresljivo lastno izkušnjo. V času masakra je bil od njega oddaljen nekaj kilometrov, ker je bil na večerji. A prisluhnite: če ne bi bil na večerji, ampak v parlamentu, bi bil od masakra oddaljen samo sto metrov. Sto metrov – ne pozabite. Sto metrov od zaklenjenega, zaplombiranega in skorajda z vojsko varovanega parlamenta. Pač v skladu z marakeško deklaracijo.

Welcome v anarhiji
Resna kandidatka za narodno herojinjo marakeško je seveda tudi naša Tanja Fajon. Mimogrede, to je tista dopisnica RTV iz Bruslja, ki je skupaj z Meto Dragolič med predsedovanjem EU spregledala, da je predsedujoči Janez Janša. V glavnem, Fajonova je ob masakru sporočila, da je vesela, da sta Špela in Jaka živa in zdrava in da je ona na varnem, in je izpadlo, kot da je nekje v nekem kletnem zaklonišču. Kar je bilo z njene strani pretiravanje in diskvalifikacija marakeške konvencije, ki ureja vse, kar zadeva miroljubne migrante in njihovo vključevanje v okolje gostiteljev. Ker nekateri tega njenega ravnanja niso razumeli kot njen opevani migrantski liberalizem “welcome v anarhiji”, so ji namenili nekaj primernih in nekaj neprimernih tvitov – kot političarka, ki jo dobro plačujemo, si je tudi te zaslužila in mora biti strpna do nestrpnosti. Ker je strpna tudi do nestrpnosti migrantov.

Tanja fajon (Foto: Twitter)

Za razliko od kandidata za heroja marakeškega Bogoviča pa je Fajonova dobila elitni termin v TV-dnevniku javne hiše, kjer je bila zgrožena nad komunikacijo o sebi in je tudi jasno povedala, da bo vse tiste, ki so ji grozili s smrtjo, prijavila policiji. Tu je po moje brcnila v kamen. Kot vem iz predhodnih primerov, policija ne bo ukrepala, tožilstvo pa na primer že več kot leto dni po predalih valja ovadbe zoper telo in življenje, ki jih je vložil Jože Možina. Po praksi sodeč pa iz njene prijave tudi ne bo nič, ker mora kot političarka potrpeti več in ker celo grožnja s službeno pištolo policista, ki jo je namenil Janezu Janši, ni obrodila sadov – tip je bil spoznan za nedolžnega in je potem napredoval.

Tretji kandidat za marakeškega heroja bi lahko bil tudi Igor Šoltes, ki se je zelo zgrozil nad neprimerno zlobno komunikacijo v primeru strasbourškega masakra in takoj fasal odgovor, da ni bil nikoli zgrožen nad dejanji svojega dedka Edvarda Kardelja, ki so ga Slovenke in Slovenci, pobegli pred njim na tuje, poimenovali Edi Kradel, krvavo Lidijo pa na primer Lidija Šentkurc, kar zagotovo velja za sovražni govor tudi po smrti.

Brgleza zmerjati z intelektualcem je pa res sovražni govor
O sovražnem govoru je v predsedniški palači bakanalije priredil tudi predsednik države Borut Pahor. Čeprav se zdi, da ni čisto kvalificiran, ker je zadnjič odlikoval vse tiste, ki so po službeni dolžnosti omogočili, da so se pred leti preko našega ozemlja ilegalno zvalile polmilijonske glave migrantov. Pahorja seveda ne kandidiram za heroja marakeškega, ker je nekaj ur pred strasbourškim masakrom v kamero rekel, da je tako zelo prepričan v ta marakeški dogovor, da bolj ne more biti.

Da so stvari zelo resne, pa govori tudi to, da je skupina intelektualcev ustanovila društvo Akademija za družbeno odgovornost, katerega predsednik je Milan Brglez, kar je itak bistroumni nesmisel, ker Brgleza zmerjati z intelektualcem je pa res sovražni govor. Člani tega društva so tudi komunist Rado Bohinc, urejevalec javnega mnenja Niko Toš in moj sošolec s FSPN, leninist Ivan Svetlik. Oni bodo sporočali svoja stališča ter pritiskali na odločevalce.

In Bog nam pomagaj.

Vinko Vasle