Decembra predlani (16. 12. 2021) je sedanji predsednik vlade Robert Golob v Kinu Šiška na javni tribuni z naslovom “V kakšni državi želimo živeti?” kot takrat že nekdanji predsednik uprave Gen-I vladajočo desnosredinsko politiko (Janševo vlado) označil za fašistično. Dobesedno je dejal, da v primeru vladajoče politike ne gre za zrelo desničarsko politiko v okviru zahodnoevropske države in dodal, da na podlagi izkušenj iz Primorske, od koder prihaja, ve, da “to ni desničarska politika, ampak fašizem”. “In jaz mislim, da je dovolj. Cajt je, da jih naženemo stran. Stran! Stran od naših organov upravljanja!” Podobno je modroval mesec dne kasneje (17. 1. 2022) v intervjuju za levičarsko Mladino: “Govoril sem o politiki, ki spodbuja sovraštvo in strah. Jasno sem povedal, da to zame ni resna desničarska politika. To je pomembna razlika. Katerokoli politiko, lahko bi se imenovala leva, ki bi spodbujala sovraštvo, jezo in negotovost med ljudmi, bi enako zavračal. /…/ Zagotovo ni namen desne politike spodbujanje sovraštva, razkola in jeze med ljudmi. To zame ni desna politika. Politiko, ki spodbuja sovraštvo in strah, smo na Primorskem, kjer imamo to zgodovinsko izkušnjo, imenovali in jo še vedno imenujemo fašizem. Mi, Primorci, smo bili nekoč žrtve takega sovraštva. Danes smo v bistvu še na slabšem, ker se to sovraštvo spodbuja med ljudmi znotraj iste države.” Golob je to govoril o vladi, ki je prisegla v času izbruha epidemije novega koronavirusa in je s svojimi kar desetimi protikoronskimi zakonodajnimi svežnji ukrepov poskrbela, da so vsi sloji prebivalstva, vključno z gospodarstvom, to krizo laže preživeli.
No, sam je nato spomladi lani zmagal s pomočjo vstajnikov pod vodstvom Jaše Jenulla, Jarčeve in drugih, ki so s svojo agresivnostjo na ljubljanskih trgih in ulicah spominjali na škvadriste iz časa Mussolinijevega pohoda na oblast v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Pri tem so pomembno vlogo igrali (podobno kot v Italiji) dominantni mediji, ki so pod vplivom (post)komunističnih botrov iz ozadja in levih lastnikov kapitala podprli t. i. novi obraz. Robert Golob je nato 24. aprila lani s svojim Gibanjem Svoboda premočno zmagal na državnozborskih volitvah.
Junija lani pa je prisegla njegova koalicijska vlada, ki jo sestavljajo stranke GS, SD in Levica. Vse od takrat smo priča neverjetnim čistkam po ministrstvih, javni upravi, javnih zavodih in podjetjih v državni ali delno državni lasti. Vlada je ukinila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ju združila v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Nekdanja direktorja (Jožeta Dežmana in Željka Oseta) je prejšnji teden dobesedno vrgla na cesto. Hkrati je skušala z novelo zakona o RTV Slovenija obglaviti sedanje vodstvo, a ji za zdaj še ni uspelo, saj je zadevo zadržalo ustavno sodišče. A slednje je zadnjih nekaj mesecev tarča neverjetnih političnih pritiskov (javnih in iz ozadja), ki jih v času samostojne Republike Slovenije še nismo doživeli. Predsednik vlade tedensko ponavlja, da od ustavnega sodišča pričakuje, da bo hitro odločilo v primeru novele zakona o RTVS, njegova strankarska kolegica in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa se aktivno vmešava v to zadevo, o čemer podrobno pišemo v reviji; od vpogleda v sodni spis do njene zahteve za izločitev ustavnega sodnika Klemena Jakliča.
Ob vsem tem se vidi, da Robert Golob vlada populistično, egocentrično, avtoritarno in izključujoče, brez kakršnekoli empatije do ljudi. Misli, da ima samo on prav. Da se zgodovina Slovenije začenja z njim. Če kdo ni poslušen, ga zamenja. To je na svoji koži doživela nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je po njegovem mnenju slabo “čistila” kadre Janševe vlade. Podobno je to izkusil nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Ker je Goloba v javnem poročilu postavil na laž, je bil kazensko premeščen na policijsko postajo v Škofji Loki. V Ljubljani se zanj ni našla nobena pisarna. Prejšnji teden je Golob še javno okrcal vodstvo finančnega ministrstva, češ da ni ustrezno predstavilo davčne reforme slovenski javnosti. Zato je odstopil državni sekretar Tilen Božič. Le kako naj reformo predstavijo, če še sam Golob ne ve, kakšna naj bo, da o drugih napovedih reform, ki jih tako mimogrede stresa iz rokava, kot tudi analize in časovnice, sploh ne govorimo. Pri tem se obnaša v slogu Sončnega kralja: “Država, to sem jaz.” Nekdanji predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt je že zdavnaj zapisal, da gre za “fašizem, kadar si lasti državo posameznik”. In še kako prav je imel!
Dr. Metod Berlec