fbpx

Zablode v miru, vojni in podpori

Davorin Kopše. (Foto: Polona Avanzo)

V Ukrajini še vedno divja brutalna vojna. Ukrajinska vojska je s podporo naroda uspela razočarati vse podpornike agresije in ruske politike, ki je stegnila kremplje po tuji zemlji. Takoj na začetku se je izkazalo, da z nekajdnevno vojaško operacijo ne bo nič. Po več kot šestih mesecih se že tudi v Rusiji utrjuje beseda vojna, ki je bilo še pred kratkim strogo prepovedana. Trenja v sami Rusiji se zaradi vojne povečujejo. Putin dobiva vse več nasprotnikov in v ruski vojski so razpoke vse širše in globlje. Na drugi strani je ukrajinska vojska v protiofenzivi osvobodila na tisoče kvadratnih kilometrov ozemlja in prodrla vse do ruske meje. Torej gre vse v pravo smer, morda le prepočasi. Največja preteča nevarnost za Ukrajino je ta trenutek neenotnost v nadaljevanju in krepitvi sankcij ter vojaške pomoči.

Odpoved pogodbe o nakupu boxerjev
Slovenska vojska potrebuje oklepne transporterje za svoje delovanje in usposabljanja za kompatibilno delovanje v okviru zveze Nato. Za slovenske razmere so nujni sestavni del vojaških enot za formiranje učinkovite srednje bojne bataljonske skupine. Temu je bila namenjena že nabava patrij, ki se je razvila v umetno afero, da bi se diskreditiral del politike. Za največjo posodobitev vojske je bila v prejšnjem mandatu sklenjena pogodba za nabavo boxerjev, najsodobnejših oklepnikov. Pogodbo je razveljavila Golobova vlada, ki je po koalicijski pogodbi na tem področju podrejena politiki in stališčem najmanjše koalicijske partnerice Levice.

Stranka Levica si že od vstopa v državni zbor prizadeva za izstop Slovenije iz zveze Nato. In to navkljub temu, da je ta vojaška zveza še vedno največji garant miru in stabilnosti v svetu. Ali pa prav zaradi tega. Levica je namreč ekstremno leva politična stranka, ki ruši stabilnost Slovenije tudi na gospodarskem in socialnem področju. Višji davki za posameznike in preobremenitev gospodarstva je recept za bankrot in odvzem kisika, ki dovaja tudi socialne pomoči. V Levici ne razumejo, da je največja socialna stabilnost ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta in njihova ohranitev.

Poleg slabitve obrambne sposobnosti države je odpoved pogodbe o nakupu boxerjev in prizadevanja za izstop iz Nata tudi voda na mlin trenutno najbolj zločinski državi na svetu Rusiji. Ko so izvedeli za škodljivo dejanje vlade, je to začel izkoriščati tudi ruski propagandni stroj. Širijo vest o dogodku in nagovarjajo svojo javnost s trditvijo, da so to trenja znotraj evroatlantskega zavezništva. Garant za ruske neuspehe na ukrajinskih bojiščih je namreč tudi močna vojaška industrija Zahoda. Brez tega in vojaške pomoči Ukrajini bi nemara Rusi že dosegli svoje cilje.

Dodik po objemu Jankovića odkrito podprl rusko agresijo
Samo nekaj dni po obisku Jankovića v Banjaluki (BiH) pri Miloradu Dodiku je ta razglasil svojo podporo ruski agresiji na Ukrajino. Ker Janković po vzoru mnogih drugih po začetku vojne še do danes ni vrnil Putinovih odlikovanj, lahko po obisku utemeljeno sklepamo, da je tudi on enakega mnenja kot Dodik. Pa tudi kri ni voda, pravijo. Po Jankovićevih žilah se namreč tako kot po Dodikovih pretaka tudi srbska kri.
V Sloveniji lahko srečamo analitike, ki po ruskih neuspehih na vojnih poljih poudarjajo pomen ruske moči v mednarodnem povezovanju. Izpostavljajo zavezništvo s Kitajsko, deloma Indijo in državami Južne Amerike, kot je npr. Brazilija. Preprosto pozabljajo, da niti ena od naštetih držav ni v nobenem segmentu naravna zaveznica Rusov. Kitajska ima svoje interese, ki je predvsem širjenje vpliva in krepitev svoje splošne moči, ker si želi postati prva velesila.

Pri širitvi svojega vpliva je Kitajska sicer v tej fazi uspešna, a zagotovo jo čaka še spopad znotraj same sebe, kjer je navidezno enotna zaradi svoje centralistične ureditve in represivnega režima. Indikator stabilnosti te države je tudi dejstvo, da na Kitajsko ni nobenega navala migracij, ki so sicer značilne za ta čas. Glede na navedeno in še nekatere druge značilnosti te države je njena moč na daljši rok vprašljiva.
Naj spomnim na nedavne izjave nekdanjega generalnega sekretarja zveze Nato Andersa Fogha Rasmussena, ki je poudaril, da so v svojih analizah precenili konvencionalno vojaško moč Rusije. Sicer so tudi podcenili Putinovo brutalnost, a ta ima krajši rok trajanja od sistemov. Razmislek o realni moči Kitajske na dolgi rok je torej na mestu. Njena neizčrpna moč v množičnosti je lahko tudi dvorezen meč. Prav to lahko namreč še prej in hitreje načne njeno notranjo enotnost, ta pa bi ji vsekakor odvzela moč navzven.

Včasih šele vojna razgali resnico
Zablode, človekova nagnjenost k nezadovoljstvu in propaganda so v zgodovini že večkrat dokazane kot pogubne. Žal zgodovina človeštva ni naučila, da je treba ceniti mir, nikoli začeti vojne in nikoli podpreti agresije. Da se poskus pokoritve nekega narode na splača, ker se nikoli ne konča v prid ciljev napadalca, se bo potrdilo tudi v Ukrajini. Rusija je sicer močna sila, a v aktualni vojni se potrjuje, da ni svetovna velesila. Je regionalna sila, ki lahko vpliva tudi na preostali svet, ne more pa ga premagati. Tega ne more niti z jedrskimi potenciali, saj je moč tega uravnotežena do te mere, da bi uporaba pomenila splošno uničenje. Največja moč jedrskega orožja je v tem, da ga imaš, ampak ga ne uporabiš.
Pomembno je, da razvita zahodna demokracija ostane enotna in še okrepi enotnost v vojaški in gospodarski podpori Ukrajini. Prav tako je pomembna blokada ruskega medijskega pritiska na javnost. Pomanjkanje energentov in prihajajoča kriza ni nič v primerjavi z vojnami, ki jih je celotno svetovno prebivalstvo bolj ali manj doživelo v zgodovini. Nezadovoljstvo s standardom in pomanjkanje solidarnosti je že prevečkrat pripeljalo do zastoja v razvoju in je prav standard pahnilo na minimum preživetja. Mnogi vojn niso preživeli, žrtve pa so se vrstile še leta po vojnah. Sem spadajo lakota, bolezni in obup.

Skoraj pretresejo me nekatere analize dogajanja v Ukrajini, ki še vedno napovedujejo zmago Rusije. Poskusi, nekateri žal tudi uspešni, iskanja zaveznikov Rusije ne bi smeli naleteti na pozitivne ocene. Pred dnevi sem zasledil oceno, da je ukrajinska protiofenziva le navidezno uspešna. Nov zagon Rusiji naj bi omogočil celo preboj ukrajinskih sil do same ruske meje. Češ da ima tam Rusija neposreden dostop do zaledja, kjer so logistične poti odprte. Ob tem pa se zamolči dejstvo, da logistične poti v Ukrajini niso bile nikoli pretrgane, saj njene enote v večjem obsegu niso bile nikoli obkoljene. Tudi zaradi tega je mednarodna pomoč učinkovita.

Nujna je takojšnja intervencija na Balkanu

Srbija ne upošteva sankcij proti Rusiji. K temu jo žene več razlogov. Poleg zgodovinske navezanosti na Rusijo vidi tudi svojo gospodarsko in politično priložnost. Pridružitev k temu pristopu vidi kot priložnost tudi Milorad Dodik iz Republike Srbske. Njegova želja po razpadu BiH in priključitvi srbskega dela te države k Srbiji se krepi. Dodikov obisk Rusije ni le podpora Putinu, ampak se brez dvoma nanaša tudi na lokalne interese na Balkanu. V destabilizaciji razmer vidijo priložnost nekateri jastrebi, ki bi s tem na novo reševali srbsko vprašanje, kjer sta močno prisotni dve bolečini. Največja je nedvomno Kosovo kot samostojna država, drugo pa doživljajo kot krivico, da del srbskega prebivalstva živi v Bosni.
Rešitev bi bila nedvomno integracija Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, ki pa ima ta čas sama veliko trenj in s tem povezanih težav. Vseeno daje premajhen poudarek temu delu Evrope. Nov vihar na Balkanu bi vsekakor pomenil vsaj delno preusmeritev pozornosti iz Ukrajine v novo krizno žarišče. Pa čeprav za Evropo relativno majhnega obsega in morda tudi pomena.

Davorin Kopše