Lepi gozdovi lepo gorijo

Ivan Šokić

Naša hiša gori. Dobesedno. Amazonski deževni gozd − pljuča, ki proizvedejo 20 odstotkov kisika na našem planetu − gori,” je pred srečanjem voditeljev držav G7 čivknil francoski predsednik Emmanuel Macron. “To je mednarodna kriza,” je opozarjal in pozival voditelje držav G7, naj požigalništvo v Amazoniji postavijo za prvo točko njihovega sestankovanja. Svoje razkazovanje prazne okoljske dušebrižnosti je Macron pospremil s fotografijo požara v amazonskem deževnem gozdu iz prejšnjih let.

Zavajajoča fotografija žal ni edini problem. Francoski predsednik je tako kot številni drugi samo sledil histeriji, ki so jo povzročili pripadniki različnih okoljevarstvenih organizacij s pomočjo osrednjih levoliberalnih medijev. Problem s histerijo, ki je nastala okoli požarov v Amazoniji, je v tem, da je zgrajena na laži. Dežurni krivec za vse skupaj pa je novi brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Njegov greh? Da je na političnem kompasu desno od Stalina. Zaradi tega ga bodo označili za fašista, norca, tropskega Trumpa in še bi se našlo.

Pri tem Bolsonarovi nasprotniki zanemarjajo moč kmetijskega lobija v Braziliji. Požigalništvo v Amazoniji se ni začelo z Bolsonarovo izvolitvijo, temveč narašča že dobrih 15 let. Ampak ker so večino teh 15 let bili v Braziliji na oblasti socialisti, ta podatek za osrednje medije ni vreden omembe. Prav tako ni vredno omembe, da na isti način čistijo gozdno površino amazonskega deževnega gozda v sosednji Boliviji. A tam so spet levičarji na oblasti, tako da je to še ena tistih neprijetnih podrobnosti, ki se preprosto ne sklada z zgodbo o grdem hudobnem Bolsonaru, ki bi rad iz Amazonije naredil puščavo.

Levičarska domišljija je prostrana kot amazonski pragozd
Znanstveniki so ugotovili
, da bi mogoče v pravih razmerah, če bo šlo vse po sreči, letos po dolgem času zgorelo do 10 tisoč kvadratnih kilometrov amazonskega deževnega gozda. Joj, prejoj! Pa saj to je skoraj polovica Slovenije! Pljuča planeta gorijo! 20 odstotkov svetovnih zalog kisika! Hitro! Treba je nekaj narediti! 10 tisoč kvadratnih kilometrov gozda v enem letu je za Amazonijo ništrc. Za pragozd, ki meri 5,5 milijona kvadratnih kilometrov, je 10 tisoč kvadratnih kilometrov borih 0,18 odstotka njegove celotne površine. Če bi nam uspelo vsako leto požgati vsaj 10 tisoč kvadratnih kilometrov Amazonije, bi za uničenje celotnega gozda potrebovali 550 let.

Foto: epa

Po načinu poročanja o požaru v Amazoniji bi pomislili, da se bo zdaj zdaj zažgala Zemljina atmosfera. A kakor vidimo, nam ni treba skrbeti, da bi nam zaradi požigalništva v Amazoniji zmanjkalo kisika. “Navkljub splošno razširjenim trditvam, da Amazonija proizvede 20 odstotkov svetovnega kisika, je to bliže 6 odstotkom,je miril strahove znani okoljski znanstvenik dr. Jonathan Foley. Pri tem je še poudaril, da bodo poljščine, ki bodo nadomestile deževni gozd, prav tako proizvajale enako oziroma še večjo količino kisika.

22. in 23. avgusta, v času, ko so v Braziliji zabeležili 2.127 požarov, so jih v Demokratični Republiki Kongo 3.395, v Angoli pa 6.902. V istem času, ko je gorel amazonski deževni gozd v Braziliji, so goreli tudi deževni gozdovi v Angoli in Kongu. Vzrok za požare ravno tako požigalništvo, ravno tako pridobivanje novih obdelovalnih površin. A za levo liberalne medije ti požari niso zanimivi, Afrika je namreč še vedno tretjerazredni kontinent, ki ga vsi radi izrabljajo, ne da bi o tem govorili naglas.

Poraščenost zemlje narašča
Spet bodo nekateri rekli, da mogoče ni vse tako hudo, kot se je zdelo, a se zdaj vsaj zavedamo človeškega uničevanja gozdov. Spet bodo sledili argumenti, kako človek izrablja naravo, jo uničuje, povzroča globalno segrevanje, kako gozdovi skrbijo za ohranjanje človeku prijetne temperature v ozračju itn.

Foto: Twitter

Tu velja opozoriti na članek “Global land change from 1982 to 2016” avtorja Xiao-Peng Songa in drugih, ki so v svoji 34 let dolgi raziskavi satelitskih posnetkov prišli do ugotovitve, da se je v tem obdobju poraščenost Zemlje z gozdovi povečala za 2.240.000 kvadratnih kilometrov, kar je 7,1 odstotka več gozdnatih površin kot jih je bilo leta 1982. Zemlja je v 34 letih pridobila za skoraj polovico amazonskega pragozda novih gozdnatih površin, a mi bi morali točiti solze zaradi pičlih 0,18 odstotka gozda, ki nam ga niti po najbolj črnih napovedih ne bo uspelo posekati še naslednjega pol tisočletja.

Ivan Šokić

  • ROMAN Naprudnik

    Ti EKO-isti in okljev.organizacije majo super šiht,malo dela,fajn plača,veliko govorjenja.Edina poškodba pri njihovem delu je možen zlom jezika.

  • Franc Šink

    Saj se jim ne gre za gozd.Gre se jim za izpodkopavanje temeljev družbe ki levičarjem ni všeč.

  • freedomfighter

    Torej podvojitev pozarov od lanskega leta ni zaskrbljujoca…zanimivo…me zanima kaj boste rekli cez deset let ko bo teh pozarov se vec…ubistvu je to spet ena teh debilnih tem…a na tem portalu kdo zagovarja unicevanje amazonskega pragozda? Mislim a ljudje res sami sebi zelite slabo ali kako to gre…jaz sem proti unicevanju amazonije ker je to dobro zame…lahko mi pa kdo razlozi kako je unicevanje pragozda dovro za vas

  • septem artes liberales

    Lepa sela prav tako.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!