fbpx

“Levi sadisti” in “desni mazohisti”

Odgovorni urednik Demokracije Metod Berlec.

Pretekli teden, ko so se gasilci, slovenski vojaki in pripadniki civilne zaščite pogumno spopadli z ognjenimi zublji na Krasu ob meji z Italijo, je parlamentarni valjar vladajoče leve koalicije po vetu državnega sveta še enkrat potrdil tako sporno novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija kot tudi zakon “za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike”, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec.

Z njim so v prejšnje stanje vrnili enajst zakonov, ki so bili spremenjeni v času desnosredinske vlade Janeza Janše, kar se v preteklosti še ni zgodilo. Nekateri v opoziciji so zato opozorili na ustavno spornost takega zakona, a ob sedanji sestavi ustavnega sodišča, ki je ideološko nagnjeno povsem v levo in je s svojo nedavno odločitvijo razvrednotilo zakonsko zvezo moškega in ženske v korist ideologije LGBT (o tem pišemo v posebnem članku in v intervjuju z Alešem Primcem v tej reviji), razveljavitve takega zakona ni mogoče pričakovati.

Je pa zato SDS prejšnji četrtek v državni zbor vložila nekaj več kot 6.200 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o vladni noveli zakona o RTV Slovenija. Z njim želi vladajoča koalicija po hitrem postopku zamenjati sedanjo sestavo programskega sveta in posredno s tem odstraniti sebi neljubo vodstvo tega javnega zavoda.

Pri tem je treba spomniti, da referendumska zakonodaja določa, da če koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev, pade v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik oziroma predsednica državnega zbora določi rok, ki začne teči 1. septembra, v 35-dnevnem koledarskem roku pa je treba zbrati več kot 40.000 podpisov. V času od 1. septembra do 5. oktobra se bodo torej zbirali podpisi tako za referendum o spremembah zakona o vladi kot tudi za spremembe zakona o RTVS, kar verjetno za največjo opozicijsko stranko ne bo problem.

Referendum bi moral biti razpisan skupaj s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami
Spomnimo. Po izteku roka za zbiranje podpisov ima pobudnik sedem dni časa za vložitev s podpisi podprte zahteve v Državni zbor Republike Slovenije. Če je ta popolna, ima nato državni zbor še sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni.

Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev (ob sedanji sestavi se človek ne bi čudil, če ne bi bilo tako, saj se vladajoči, ki so še vedno pijani od aprilske  volilne zmage, požvižgajo tako na poslovnik državnega zbora kot na zakonodajo in ustavo). Na zakonodajnem referendumu sicer volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum tudi, če to zahteva najmanj tretjina poslancev.

Datum za izvedbo referenduma za zdaj še ni znan, v največji opozicijski stranki pa bi tega racionalno izvedli sočasno z jesenskimi predsedniškimi ali lokalnimi volitvami. Kot je sporočila prejšnji teden predsednica državnega zbora, bo 23. oktobra potekal prvi krog predsedniških volitev, morebitni drugi krog pa 13. novembra. Lokalne volitve bodo teden dni kasneje, to je 20. novembra, volitve v državni svet pa 23. in 24. novembra.

Čaka nas torej napeta politična jesen. Na to je v soboto v Bovcu na  tradicionalnem srečanju občinskih in mestnih odborov Slovenske demokratske stranke opozoril prvak te stranke Janez Janša, pri čemer si želi še pete zaporedne zmage SDS na lokalnih volitvah. In seveda zmago predsedniškega kandidata iz njihovih vrst dr. Anžeta Logarja, ki bo sicer kandidiral s podpisi državljanov. A vse  skupaj ne bo prav lahko, saj Golobova vlada dobesedno z denarjem zasipa svoje nevladnike, katerih glavnina ima sedež na Metelkovi 6 v Ljubljani. Se pravi plačano kvazi civilno družbo, ki se vede kot njihova paravojska in skupaj z dominantnimi mediji agresivno vzdržuje levičarsko hegemonijo v slovenski družbi.

Pri tem je po svoje ironično, da so v prvo “bojno linijo” poslali skupino “zafnanih” in razvajenih Ljubljančank, ki se predstavljajo kot “ljudstvo” in so zbrane v Inštitutu 8. marec. A očitno je, da si to lahko privoščijo, ker je slovenska družba razdeljena, kot je nedavno v oddaji Beremo na televiziji Nova24TV poudarila dr. Nina Krajnik, na “leve sadiste” in “desne mazohiste”. In slednji pridno delajo (delamo) in prek davkov vzdržujejo (vzdržujemo) to razvajeno in arogantno levičarsko kamarilo, ki je znova na oblasti. Do kdaj še?

dr. Metod Berlec