“Srednja Evropa je svobodna in uspešna, ko Vzhod in Zahod sodelujeta drug z drugim.” – To pomembno misel sta predsednik Viktor Orbán in zunanji minister Peter Szijjarto ponovila že ob številnih priložnostih. Ta misel se nikoli ne postara, saj Madžarsko nenehno ostro kritizirajo zaradi njenega pragmatičnega pristopa do Rusije in Kitajske. Letos, mimogrede, Madžarska in Kitajska praznujeta 70. obletnico vzpostavitve diplomatskih stikov.
Ko je Viktor Orbán nagovoril forum udeležencev na aprilskem vrhu pobude “En pas, ena pot” v Pekingu, je izpostavil – glede na povzetek njegovega tiskovnega predstavnika –, da zunanja politika, ki temelji na izvozu demokracije, ne deluje, da moči demografije ne smemo podcenjevati, saj brezup vodi v migracije, in da je svobodna trgovina brez fizičnih povezav samo prazna retorika. Poudaril je, da so dragocene politične izkušnje zadnjega desetletja lahko podlaga za odgovore na izzive spreminjajočega se sveta.
Ameriški izvoz demokracije
Takoj po obisku Pekinga so Orbána iz italijanskega časnika La Stampa vprašali, kaj bo rekel Donaldu Trumpu na njunem srečanju 13. maja glede na to, da “Madžarska posluje s Kitajsko, sklepa energetske sporazume s Putinovo Rusijo in sodeluje v dialogu z vsakomer – vključno s Trumpovimi sovražniki“. Predsednik vlade je pojasnil, da v “Evropi obstaja težnja, da bi uporabili zunanjo politiko kot sredstvo za izvoz vrednotnih sistemov in da bi dokazali superiornost Zahoda na področju človekovih pravic, demokracije in humanizma“. Poudaril je, da sam ne podpira takšnega pristopa, saj je bil izvoz demokracije vedno neuspešen. “Zame je zunanja politika orodje, ki ga lahko uporabimo, da bi povečali zanimanje drugih za mojo državo, in s katerim lahko pridobimo prijatelje ter zainteresiramo pomembne države za uspeh Madžarske,” je dodal.
Jasno je, da Madžarska noče biti vpletena v nobeno vrsto izvažanja demokracije. Toda na področju zunanjih odnosov je bila vlada precej pogosto priča dvojnim standardom. “Ko srednjeevropske države sodelujejo s Kitajsko, se Zahodna Evropa vedno pritožuje zaradi tega; toda če pogledam številke, vidim, da njihovo trgovanje s Kitajsko narašča z neverjetno stopnjo,” je ta mesec dejal radijskim poslušalcem. “Torej tu vidimo Evropejce lagati: medtem ko poskušajo zatreti manjše srednjeevropske države, tako da izražajo svoje nestrinjanje z našo zunanjo politiko, sami ustvarjajo toliko denarja, kolikor lahko, in trgujejo, kolikor le lahko, s temi istimi državami; v bistvu jih skrbi, da jim bomo v tem trgovinskem tekmovanju odvzeli poslovne priložnosti,” je razložil.
Drugačen svet Rusija
Naslednja vroča tema je seveda Rusija. Vladimir Putin je ‘bavbav’ za zahodni mainstream tisk, ta postane histeričen, ko gre za ruskega predsednika. Madžarska vlada tudi v tem primeru ne sledi mainstreamu. “Rusija je drugačen svet. Naš svet je Evropa, Zahod. Ampak jaz ne poskušam povedati Rusom, kako bi morali živeti. Niti mi ni bilo všeč, ko so to oni počeli tukaj. Naša izkušnja je, da kadarkoli je konflikt med Rusijo in Zahodom, je to vedno slabo za Madžarsko. Zato verjamemo v kompromis. Na področju varnosti in vojaške obrambe moramo pokazati moč; na področju gospodarskega sodelovanja se moramo pogajati,” je dejal Orbán za nemški časopis Bild nekaj dni pred evropskimi volitvami.
Osrednja točka madžarske zunanje politike je varovanje interesov države, madžarskih ljudi. To velja za evropsko in tudi za globalno politiko. Tik pred evropskimi volitvami sem naredila intervju z zunanjim ministrom Petrom Szijjartom, ki je dejal, da kadarkoli je Madžarska napadena, morajo vladajoči politiki tisoč let stare države odgovoriti – ne pa ostati tiho. Varovanje državne suverenosti je tu ključni dejavnik, saj bi bila sicer madžarska diplomacija podrejena interesom drugih držav ali celo organizacij. Sredi stopnjevanja trgovinske vojne, ki jo ZDA bijejo s Kitajsko, se madžarsko stališče ni spremenilo: naš interes je, da sta Vzhod in Zahod v dobrih odnosih.
Mariann Öry (Avtorica je vodja uredništva za zunanje zadeve pri madžarskem konservativnem dnevniku Magyar Hirlap.)