Ogromno afriških deklet, ki živijo v Evropi, je žrtev pohabljanja njihovih spolnih organov, sedaj pa se je odkrilo, da so žrtve še enega barbarskega običaja, likanja prsi.
Kot izrezovanje klitorisa in malih sramnih usten ter zašitje zunanjih sramnih usten z nitjo ali z rastlinskimi trni, je splošna praksa v nekaterih afriških državah, ki z neverjetno krutostjo povzroča nepopravljivo škodo mladenkam med osmim in trinajstim letom, ta, da jim polagajo vroče likalnike ali razbeljene kamne na njihove razvijajoče se prsi, da bi s tem ustavili njihovo rast. To počno starši, v 58 odstotkih matere, da bi s tem preprečili “vzbujanje zanimanja pri moških”, spolno nadlegovanje ali posilstvo svojih hčera. To nasilje uvrščajo Združeni narodi med pet najbolj podcenjenih kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem na podlagi spola.
Glavni alarm je zazvonil v Združenem kraljestvu, kjer so socialni delavci iz Londona, Yorkshira, Essexa in okraja West Midlans za britanski časopis The Guardian potrdili, da imajo primere afriških deklic v predpubertetnem obdobju, pri katerih so odkrili telesne znake, značilne za ta barbarski običaj. Ker pa se tovrstno mučenje dogaja za zaprtimi vrati lastnih domov, ostaja največkrat neodkrito in prav zaradi tega britanska policija ne more zaznati vseh primerov.
V svojem sporočilu za javnost je britanska vlada sporočila, da se namerava v okviru svojih meja bojevati proti razširitvi likanja prsi. Britanska ministrica za notranje zadeve Karen Bradley je celo predlagala, da se v zakon zavede novo kaznivo dejanje za tistega, ki izvaja takšno mučenje.
Likanje prsi je najbolj razširjeno v Kamerunu, kjer 4 deklice od desetih na svoji koži doživijo takšno nasilje. Ogromno primerov so zaznali tudi v centralni in zahodni Afriki, v Beninu, Čadu, Slonokoščeni obali, Gvineji Bissau in Gvineji, Keniji,Togu in v Zimbabveju. Primeri, odkriti v Združenem kraljestvu, pa ne izključujejo možnosti, da tudi druge afriške skupnosti ali družine izvajajo isti obred tudi v drugih državah stare celine.
Večina mater, ki izvaja takšno nasilje nad svojimi hčerami, za svoje opravičilo ali izgovor navajajo tradicijo, vero in animistične obrede, vendar pa priznavajo, da to počno predvsem zaradi tega, da bi preprečile morebitne prezgodnje nosečnosti svojih hčera in s tem sramoto, ki bi s tem padla na njihove družine.
Pričevanja žrtev likanja prsi so grozljiva. “Nisem mogla dojiti svojih otrok,”priča Cathy AbahFouda, žrtev, ki je postala aktivistka ženskih pravic. “Dojke so mi začele poganjati pri desetih letih. Moja mama je moji sestri razložila, da je to prezgodaj in da bo to pritegnilo preveč pozornosti veliko moških,” je izjavila v intervjuju za angleški dnevnik Mirror. “Takrat so mi prvič v okrutnih bolečinah in trpljenju polikali prsi, leto dni kasneje pa so se moje dojke razvijale še naprej, zato sem jih iz sramu likala sama.” Ko je dojela, da gre samo za nesmiselno barbarstvo, je bilo prepozno. Fizične poškodbe so bile pregloboke, morala je opraviti več plastičnih operacij; to nasilje pa ni preprečilo, da ne bi zanosila pri šestnajstih letih in opustila šolanja, samo svojega otroka ni mogla dojiti.
Takšne pojave lahko prepreči samo izobraževanje. Nujno je prodreti v afriške skupnosti in matere poučiti, kakšne so fizične in psihične posledice takšnega početja. Prav tako kot pri obrezovanju je treba delovati na vseh nivojih, v vseh skupnostih in socialnih skupinah. Začeti je treba medijsko kampanjo, da bi vsi spoznali trpljenje, ki se skriva za likanjem prsi, in njegovo absolutno nesmiselnost, da bi lahko zavarovali pravice mladih nedolžnih in nemočnih afriških deklet.
Marco Gombacci