Manj ideologije in več filozofije, prosim!

Tinkara Jecl (Foto: osebni arhiv)

Slovenci smo pred nekaj tedni postali bogatejši za vseobsegajoči Leksikon filozofije, kakršnega še nismo imeli. Svoje življenjsko delo je predstavil Anton Stres, doktor filozofije in teologije. Tako obsežnega in tako temeljitega leksikona ali slovarja filozofije Slovenci še nismo imeli, zato za filozofijo na Slovenskem zagotovo predstavlja prelomni mejnik. Leksikon je pisan tako, da je prijazen do tistih, ki se s filozofijo srečujejo prvič.

Kot študentka filozofije sem pri študiju vedno pogrešala slovar, kamor bi se zatekla, ko bi v filozofskih delih naletela na nov pojem ali pa ko bi želela o nekem avtorju, preden se lotim njegovih del, izvedeti splošen okvir. Seveda so že dolgo na voljo obsežni slovarji in enciklopedije, ki so na spletu dostopni samo en klik stran. Vendar so ti slovarji pisani v tujih jezikih, najbolj znani in koristni so seveda tisti v angleščini. Ni pa mogoče najti tovrstne enciklopedije v slovenskem jeziku. In do nedavnega je ni bilo mogoče najti niti v obliki knjige.

Slovenci smo sicer pred Stresovim Leksikonom filozofije že poznali filozofske slovarje slovenskih avtorjev v slovenščini, kot sta Ušeničnikov slovar in Janžekovičev leksikon. Žalostno pa je, da se moraš gibati v specifičnih družbenih krogih, da zanje sploh izveš. Res je, da so bili ti slovarji občutno krajši in nikakor ne vseobsegajoči, vendar bi znali biti študentu filozofije prav tako v veliko pomoč.

Ideologija nima kaj iskati v filozofiji
Iz časov, ko sem bila še nova študentka filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti, se spominjam samo enega splošnega slovarja filozofije – nekega izjemno kratkega nemškega slovarja, prevedenega v slovenščino, za katerega lahko rečem, da v prvi vrsti slovi po svojem neverjetnem pomanjkanju kvalitete, njegovega naslova pa se sploh ne spomnim več. Spomnim pa se, da mi tisti slovar kot študentki ni kaj dosti pomagal, če sploh kaj. Pomagala sem si z že omenjenimi angleškimi spletnimi enciklopedijami, ki pa sem jih izvohala sama. Ni pa mi uspelo med študijem najti Ušeničnika ali Janžekoviča. O njiju ni na oddelku za filozofijo osrednje univerze v slovenski državi ne duha ne sluha. Morda zato, ker sta bila oba tako kot Stres poleg filozofov tudi katoliška teologa? Ker sta bila kristjana in odkrita nasprotnika marksizma, ki je v zadnjih desetletjih povsem zadušil filozofski oddelek ljubljanske univerze? Res je, da sta se v svojih slovarjih osredotočila predvsem na zibelko evropske filozofije in sholastiko, o kateri se pri študiju filozofije kaj dosti ne učiš, vendar pa to še ni zadosten razlog, da ju zamolčiš v celoti.

dr. Anton Stres pri predstavitvi novega Leksikona filozofije. (Foto: Nova24TV)

V novem Leksikonu filozofije pa Stres ne zamolči množice slovenskih bolj ali manj znanih filozofov. Tudi zato ima za filozofijo na Slovenskem poseben pomen. Samo upam pa lahko, da bodo za Antona Stresa, predvsem pa za njegov novi Leksikon filozofije slišale nove in nove generacije študentov filozofije. Samo upam lahko, da Stres ne bo postal zamolčan kot drugi pred njim samo zato, ker nekaterim posameznikom ideološko ne ustreza. V tem primeru bi bili študentje filozofije prikrajšani za res neverjetno monumentalno delo, ki jim bo pri študiju izjemno koristilo. Ideologija v filozofiji nima kaj iskati. Argument za to je že v samem izvoru besede filozofija. Ta se je danes izrodila v povsem drugačen pomen, bodisi zaradi vrste ideologov, ki se prodajajo za filozofe, bodisi zaradi samega razvoja filozofije kot take skozi skoraj tri tisočletja. Kot je dejal Stres na predstavitvi nove knjige – če me hoče nekdo razjeziti, mi mora reči samo “kaj pa filozofiraš”. To tisti, ki smo homines sapientissimi (v elativnem, ne superlativnem smislu), ki ne moremo iti skozi življenje, ne da bi temeljito premišljali o vsakem življenjsko pomembnem detajlu, zelo dobro razumemo.

Dvom, čudenje, iskanje resnice in modrosti, to je filozofija v svojem bistvu
Filozofija je postala sinonim za “nakladanje”, prazno govoričenje, nekaj slabega. V samih začetkih oziroma beseda kot taka pa v stari grščini (philos – sophia) pomeni ljubezen do/zaljubljenost v/prijateljevanje z modrostjo. Iskanje resnice, ene same. Ljubezen do božanskega, če hočete, saj modrost pripada samo bogu, ljudje pa si lahko skozi življenje prizadevamo, da bi se ji čim bolj približali oziroma da bi bili v platonskem smislu v njej čim bolj udeleženi. Filozofija se je rodila, ko je človek na neki točki storil tako imenovani prehod od mythosa k logosu, ko je podvomil o pravljičnih zgodbah, se začel čuditi nepojasnjenim stvarem in zanje iskati razumske, razumne razlage. Zanimivo je tudi, da se je ta preskok praktično sočasno zgodil tako na evropskih kot na azijskih tleh. Konfucij in Sokrat sta živela samo generacijo narazen. Dvom, čudenje, iskanje resnice in modrosti, to je filozofija v svojem bistvu. In te filozofije potrebujemo več, saj nam je boleče primanjkuje.

Tinkara Jecl