Konec Evrope, kot jo poznamo?

Tinkara Jecl (Foto: osebni arhiv)

Pred dnevi sem želela svojemu zaročencu kot rojstnodnevno darilo podariti dvodnevni izlet v decembru na dva večja božična sejma v Nemčiji. A bolj ko sem razmišljala, sem se spraševala: “Mu res želim podariti možnost, da naju do smrti povozi kombi ali tovornjak?” Res je, da so zaradi preštevilnih napadov muslimanskih teroristov večino božičnih sejmov začeli ograjevati kot vojaške trdnjave, vendar s tem možnosti smrtonosnega napada še niso odpravili. Lahko se recimo nekaj metrov stran razstreli goreč vernik, da gre lahko uživat posmrtni pornografski harem mladih večnih devic, ki mu jih obljublja Mohamed.

Še pred desetimi leti na kaj takega niti pomislila ne bi. Samo šla bi in potovala, saj je vendarle povsod varno, v Evropi pač vladata svoboda in mir. Žal pa danes vse troje počasi izginja. Z izjemo nekaterih prebujenih držav se sistemska invazija ilegalnih, neidentificiranih migrantov, z njimi pa invazija islama v Evropo nadaljuje.

Voditelji posameznih evropskih držav so očitno sovražniki lastnih narodov. Svoje ljudi skušajo prepričati, naj sovražijo sami sebe, svoje korenine, svojo vero in celo svoj pravni red. Na široko odpirajo vrata na tisoče posiljevalcem in morilcem evropskih otrok, žensk in moških, pri čemer pa sodišča posameznih držav nezakonite zločinske migrante prevečkrat bodisi oprostijo bodisi obsodijo na absurdno blage zaporne kazni, žrtvi zločinca pa dopovedujejo, da je to pač njihova “kultura”, ki jo je treba spoštovati. “Si pač mlad moški v zavetju teme in gruče, kaj naj drugega storiš?”

Evropa najde prostor za kriminalce, ne najde pa ga za kristjanko, obsojeno na smrt
Več kot očitno je nekomu v interesu, da se sleherni Evropejec in sleherna Evropejka podredita islamu, ki je v svojih osnovah popolno nasprotje oziroma popolna odsotnost vsega, kar Evropa je. Medtem ko je v Evropi prostor za sto tisoče neidentificiranih afriško-azijskih migrantov in za tisoče teroristov, morilcev in posiljevalcev, evropske države ne najdejo prostora za Asio Bibi. Za eno žensko – pakistansko kristjanko –, ki je bila zaradi domnevnega blatenja Mohameda in islama obsojena na smrt. Moško prebivalstvo danes na pakistanskih ulicah množično zahteva njeno usmrtitev. Zato je Asiina družina zahodne države, med drugimi Združeno kraljestvo, zaprosila za azil. Premierka Theresa May pa zaprosilo za azil zavrača, in to z argumentom, da se boji, da bi to razburilo britanske muslimane. Ne, za Asio in njeno družino v Evropi ni prostora, je pa prostor za ljudi, ki ne bežijo pred terorjem in ki pomenijo grožnjo za varnost, mir in svobodo evropskih prebivalcev.

Poziv k pregonu sovražnega govora in dogovor o migracijah sta del istega problema
Medtem Slovenska tiskovna agencija objavi novico z naslovom “Dom je za ženske najbolj nevarno mesto”. V članku, ki povzema ugotovitve Združenih narodov, avtor šele v zadnjem stavku na kratko omeni, da je tveganje za žensko, da jo bo ubil intimni partner ali sorodnik, največje v Afriki, najmanjše pa v Evropi. Glede na to, da živimo v Evropi in da k nam uvažajo na sto tisoče migrantov prav iz Afrike, bi bil zadnji stavek verjetno primernejši za naslov članka. Vendar pa je kdorkoli, ki reče karkoli proti kateremukoli od teh nezakonitih migrantov, opozarja na njihova zločinska dejanja in razkriva dejstva, takoj označen za zločinca prve vrste, ker izvaja tako imenovani sovražni govor. V prevodu: “ker izvaja svobodo govora”, ki pa jo bodo več kot očitno po Evropi začeli totalitarno kazensko preganjati.

Foto: STA

To se nakazuje s tako imenovanim globalnim dogovorom o migracijah, ki temelji na marakeški politični deklaraciji. Na njegovi osnovi bodo države zavezane k preganjanju in sankcioniranju vsakogar, ki bo rekel slabo besedo zoper imigranta. Pred dnevi je s svojim izpadom to nakazal tudi premier Marjan Šarec (ki dogovor seveda podpira), ko je državna podjetja – kot je dejal sam – “pozval”, naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo sovražne vsebine. V prevodu: “Naj ne oglašujejo na Nova24TV in v Demokraciji, ker sta postali tako gledani in brani, da ogrožata naše oklepanje oblasti.”

Premier Šarec se v sporočilu še vpraša: “Res hočemo, da sprejemljivo postane prav vse?” Ne, gospod premier, ne želim, da postaneta sprejemljiva posiljevanje in morjenje evropskih otrok, žensk in moških. Ne želim, da postane sprejemljivo, da v oddaji na državni televiziji nekdo neposredno poziva k poboju določenega dela prebivalstva, ker “je rov svete Barbare zdaj prazen”, voditeljica pa se ob tem glasno smeji, medtem ko preganjajo posameznika ali zasebni medij, ki se s tem ne strinja. Ne, gospod premier, ne želim, da postane sprejemljivo, da se zaradi peščice oblasti željnih ljudi tepta lastne državljane in državljanke, da se Slovenija vrača nazaj v totalitarizem in da se uničuje evropska civilizacija.

Tinkara Jecl