fbpx

Masleša, povej!

Kolumnist Davorin Kopše

Tožilec, sodnik, vrhovni sodnik in bivši predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša se ves čas svojega “poklicnega” delovanja znotraj pravosodnega sistema skriva za tančico skrivnosti. Ni znano, kakšne dokaze o svoji izobrazbi ima in komu jih je predstavil ob svoji prvi zaposlitvi v Sloveniji. Leta 1980 je prišel iz sarajevskega tožilstva na sodišče v Kopru. To je v kraju, ki je blizu državne meje z Italijo, kamor so izven mejnih prehodov bežali tisti, ki jim komunistična oblast iz različnih razlogov ni izdala potnih listin. Pred vsemi so bile to od politične policije (Udbe) nadzirane osebe. Masleša je kot preiskovalni sodnik hodil na oglede krajev mejnih incidentov in celo streljanj. Močno je vpleten tudi v neustaven politični proces Patria, v času katerega so vztrajniki prvič zahtevali: “Masleša, povej!

Da je bil Masleša uporaben sodni kader na kazenskem oddelku sodišča v Kopru, se je izkazalo ob incidentu na meji, ko je po javnem pisanju sodeč vojak ustrelil človeka, ki je bežal čez mejo. Branko Masleša je bil kot preiskovalni sodnik klican na kraj dogodka, kjer je zaščitil strelca. Ta ni bil nikoli procesiran, čeprav po veljavnih jugoslovanskih zakonih ta čas v primeru ilegalnega prestopa meje ni bilo dovoljeno uporabiti strelnega orožja. Še več, to se je uradno štelo za mejni incident. Kljub temu Masleša ni prispeval k temu, da bi se storilca preganjalo.

Oglejte si še: Borci za diktaturo 

Širijo se špekulacije, da ga je na mesto sodnika kot zanesljiv in preverjen kader postavila partija. Ta je bila v času Masleševe zasedbe mesta sodnika še vedno tista, ki je imela prvo in zadnjo besedo, če je imela interes. To je povsem mogoče, saj so v bivšem sistemu po tem ključu mnogi zasedali delovna mesta sodnikov, čeprav niso imeli ustreznega državnega pravosodnega izpita. Po dvomih, da celo ni diplomiral, naj bi se v preteklosti izmotaval, da je njegova diploma zgorela med vojaškimi napadi v Sarajevu.

Naknadno smo na Pozareport.si izvedeli, da diplomo ima in naj bi jo celo prinesel v službo, kjer jo bodo kopirali. To pa je zasuk, ki da misliti. Spreminjanje izjav nakazuje na laž. Tako je v sodnih postopkih. Pa še nekaj. Zakaj bi nekdo po 40 letih zaposlitve delodajalcu prinesel diplomo na vpogled? Saj mora vendar delodajalec to imeti še iz časov, ko je pri njem kandidiral za službo.

Image

Delodajalec bi moral ob dvomu nesporno ugotoviti, ali vrhovni sodnik izpolnjuje pogoje za zasedbo tako visokega mesta v pravosodni veji oblasti, ali pa drži teza, da je bil partijsko nastavljen. Namesto tega je Vrhovno sodišče RS prek PR službe sporočilo naslednje: “Vprašanje obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč. Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene.”

Masleševi kolegi sodniki pa so ves čas ‘pokončno’ tiho. Širi se glas, da jih je strah za službe in eksistenco družin. Je res sodnike v Sloveniji tako lahko prestrašiti? Kako pa potem sodijo? Lahko na podlagi tega sklepamo tudi, da jih je bilo strah obsoditi balkanske bojevnike, ki jih je te dni prav vrhovno sodišče izpustilo na prostost? Zakaj pa jih ni bilo strah soditi v neustavnem procesu Patria? Koliko zobnikov ima dobro namazan vzporedni mehanizem globoke države?

Oglušujoča tišina večinskih medijev
Po več kot štirinajstih dneh napornega spremljanja vprašanj o izobrazbi vrhovnega sodnika, ki je vodja kazenskega oddelka na Vrhovnem sodišču, so glavni mediji v državi tiho. Ne dovolijo nobene motnje v zobnikih mehanizma dobro namazanega stroja, ki poganja globoko državo. Do kdaj?

Peter Žerjavič, ki naj bi bil novinar Dela, je na tviterju zapisal: “Tem ljudem res ni nič nerodno, ko takole brez vsakega argumenta na podel način sesuvajo sodno vejo oblasti“. To je bil njegov odziv na moj tvit: “Z vsakim dnem, ki mine brez pojasnila, postaja problem večji in širši. V tej zgodbi postaja Masleša vse manjši problem, sorazmerno pa se veča problem Vrhovnega sodišča in Sodnega sveta ter problem pravosodja kot tudi družbeni problem”.

Ob tem se pojavlja osnovno vprašanje, ali ti ljudje (določeni novinarji) res nimajo osnovne sposobnosti presoje ali pa so tako globoko žleht. Pravosodni sistem vendar že leta sesuvajo prav nekompetentni ljudje, ki zasedajo sodniška mesta in odločajo o mnogih osebnih usodah. Slovenija plačuje na stotine milijonov kazni zaradi nepravičnih sodb, ki jih izrekajo slovenski sodniki. Če je to vse, čemur rečemo pravosodni sistem, ga je treba res sesuti!

Veje oblasti in kompetence
Poslanec za zasedbo svoje funkcije ne potrebuje diplome. Če je izvoljen za poslanca, je lahko celo nepismen. Pa vendar se je v preteklosti pojavil dvom v diplomo poslanca Branka Simonoviča. Ko je to prišlo v javnost, je ta poslanec takoj reagiral in javnosti pokazal svojo diplomo. S tem je dokazal svojo kredibilnost.

Image

Dokler imamo na Vrhovnem sodišču vrhovnega sodnika, ki ne želi ali ne more najkasneje naslednji dan po očitku dokazati, da izpolnjuje pogoje za zasedbo tega mesta, je okuženo celotno Vrhovno sodišče. Zato čudi, da so preostali člani tega sodišča lažno solidarno tiho. Nihče niti ne črhne. Dokler so tiho, ni niti eden vreden tega položaja. Sodniki, ki sodijo v imenu ljudstva, so dolžni temu ljudstvu transparentno odgovoriti na vprašanje, ali imajo kompetence za to, da jim sodijo.

Ko si v sistemu, te ne preverjajo več
Iz pravne fakultete v Sarajevu in iz Vrhovnega sodišča sicer zadnje dni prihajajo različni dokumenti, ki naj bi dokazovali, da je Masleša diplomiral in ima pravosodni izpit. Pisani so z različnimi pisavami, enaki dokumenti so enkrat podpisani, drugič spet ne, pisava je različna in zamaknjena. V času pisanja kolumne zato ostaja še vedno ključen poudarek na ugotovitvi, da smo prejeli različne verzije diplome oziroma potrdila. Dokler ti pojavi ne bodo v celoti pojasnjeni, ostaja močan dvom v pristnost vseh dostavljenih dokumentov. Osebno jim ne verjamem in bom po vsem dogajanju verjel šele, ko bo pristnost nesporno potrdil neodvisni izvedenec iz tujine, kjer ni partije. Tudi poligraf za Maslešo ne bi bil odveč.

Vrhovni sodnik Branko Masleša in nekdanji predsednik Milan Kučan (Foto: STA)

Je mogoče, da se je vrhovni sodnik Branko Masleša brez ustrezne izobrazbe pretihotapil skozi vsa napredovanja in imenovanja tudi v samostojni, neodvisni in demokratični Sloveniji, kjer velja Evropska deklaracija o človekovih pravicah? Je mogoče, da kasneje ves mehanizem predlaganja in izbire za posamezne funkcije ni preverjal Masleševe izobrazbe in njegove osebne primernosti?

Ko si enkrat v sistemu, si vedno na seznamu za napredovanja, odlikovanja in imenovanja. Maslešo je leta 1980 za sodnika v Kopru imenovala Skupščina Socialistične Republike Slovenije, ki ji je takrat predsedoval Milan Kučan. Od takrat je Masleša kot preverjen kader partije v sistemu, zato po prej navedenem ključu v nadaljevanju ni bil več preverjan. Če za vse njegove naslednje funkcije v pravosodnem sistemu niso bili zahtevani novi pogoji, se je avtomatično štelo, da izpolnjuje pogoje. Po meri partije?!

To je najbolj verjetna neverjetna inercija, po kateri so se skozi čas in karierno pot prebijali partijski kadri. Je mogoče, da se to dogaja tudi v demokratični Sloveniji, ki se je pridružila državam, kjer spoštujejo človekove pravice, med katerimi je tudi pravica do poštenega sojenja? Zelo neverjetna vprašanja se pojavljajo v povezavi z enim samim človekom, ki se mu ob dvomu v njega samega ne zdi vredno stopiti pred javnost in dati pojasnila. Do kdaj in do kod torej še? Si diplomiral? Masleša, povej!

Davorin Kopše