Po analizah UMAR-ja razmere na trgu dela ostajajo ugodne. Brezposelnih je bilo novembra v primerjavi z mesecem prej manj za 1,9 odstotka, medletno za okoli petino in za skoraj desetino manj kot novembra 2019. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, med brezposelnimi letos narašča delež starejših od 50 let, ki so težje zaposljivi.
Upad registriranih brezposelnih je bil novembra po sezonsko prilagojenih podatkih večji kot v predhodnih mesecih, in sicer 2,4-odstoten. Po originalnih podatkih je bilo konec novembra brezposelnih 65.379 oseb, kar je 1,9 odstotka manj kot konec oktobra in 22,3 odstotka manj kot pred letom. Brezposelnih je bilo manj tudi v primerjavi s koncem novembra 2019 (za 9,7 odstotka).
V prvih enajstih mesecih letos je bil priliv v brezposelnost manjši kot v enakem obdobju leta 2019. Odliv iz brezposelnosti se v zadnjih mesecih sicer zmanjšuje, a ostaja večji od priliva, s čimer se nadaljuje upad števila brezposelnih. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, med brezposelnimi letos narašča delež starejših od 50 let, ki so težje zaposljivi. Novembra je bil njihov delež 38,8-odstoten, še poroča Urad za makroekonomske analize in razvoj – UMAR.
Poraba elektrike pri industrijskih in malih poslovnih odjemalcev je bila novembra medletno višja, glede na enako obdobje iz leta 2019 pa je bila industrijska poraba približno enaka, poraba malega poslovnega odjema pa nižja. Glede na lanski november je bila industrijska poraba višja za 3,4 odstotka, poraba malega poslovnega odjema pa za 18,7 odstotka. Gospodinjska poraba je bila novembra podobno visoka kot v enakem obdobju lani (zaostajala je za 0,5 odstotka), saj so bili člani gospodinjstev podobno kot lani zaradi različnih razlogov, povezanih z epidemijo (bolezen, delo od doma, ipd.), več časa doma.
Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil novembra medletno večji za 8 odstotkov. Visoka medletna rast je bila povezana z zmanjšanim obsegom prometa v drugem valu epidemije lani. Glede na november 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil zaradi delovnega dneva več prav tako precej večji, po prilagoditvi za različno število delovnih dni pa je bil večji le za odstotek.
Povečana negotovost v mednarodnem okolju je v zadnjih mesecih vplivala na izvozno in uvozno aktivnost v Sloveniji. Negotovost, povezana z visokimi cenami surovin in motnjami v dobavnih verigah, je vplivala zlasti na avtomobilsko in z njo povezano industrijo v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah. Ob tem je v zadnjih mesecih prihajalo do vidnejših mesečnih nihanj blagovne menjave z državami EU, ob katerih pa se je izvoz nekoliko povečal, uvoz pa zmanjšal.
Nihanja izvoza so bila po oceni UMAR-ja povezana predvsem s skupino vozil, ki med glavnimi skupinami proizvodov pri izvozu tudi edina opazneje zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja leta 2019. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bila blagovna menjava, še posebno z državami EU, oktobra nekoliko višja (izvoz višji, uvoz nižji). Izvozna pričakovanja in naročila so se novembra zvišala in so bila opazno višja od dolgoletnega povprečja, njihova nihanja v zadnjih mesecih pa kažejo na povečano negotovost.
Motnje v dobavnih verigah vplivajo na predelovalne dejavnosti
Na predelovalne dejavnosti so že v tretjem četrtletju vplivale motnje v dobavnih verigah, rast se je medletno tu nekoliko upočasnila tudi oktobra. Razmeroma visoko medletno rast, čeprav manj kakor pretekli mesec, so zabeležile srednje nizko in nizko tehnološko zahtevne panoge. Skromna medletna rast je bila dosežena v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, visoko tehnološko zahtevne panoge pa so upadle.
Upad je bil še nekoliko večji v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. V srednje tehnološko zahtevnih panogah so motnje v dobavi omejevale proizvodnjo predvsem v avtomobilski industriji in tudi gumarsko-plastični industriji in proizvodnji električnih naprav. V visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je medletni upad blažila proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov.
Sara Rančigaj