fbpx

Lojze Peterle: Osamosvojitev ima korenine v cvetni nedelji 1990

Lojze Peterle je bil poleg Marjana Podobnika najbolj zaslužen za združitev SLS in SKD. (Foto: Fb)

To so bile najpomembnejše parlamentarne volitve v zgodovini Slovenije. Zmaga koalicije DEMOS je pomenila zgodovinsko zmago državotvorne in demokratične ideje. Ta zmaga je bila ključna za prevzem zakonodajne in izvršilne oblasti. S tem je bil izpolnjen bistven notranjepolitični pogoj, da smo od stoletnih sanj, izjav, upanj in hrepenenj v času politično razrahljanega sveta ob propadu komunizma prešli v uresničevanje projekta samostojne slovenske države. Brez te zmage ne bi bilo  zmage s plebiscitom, ne bi “zadišalo po slovenski vojski”, ne bi proglasili samostojnosti, zmagali vojne za Slovenijo, dosegli mednarodnega priznanja in se priključili družbi svobodnih narodov v Evropski zvezi.

Med Slovenci v nobeni politični podrejenosti ni zamrl spomin na kralja  Sama in Karantanijo. Ne čudi me, da je prav Korošec, Matija Majar Ziljski, prispeval prve ideje za program Zedinjene Slovenije v letu 1848 in krepil z njimi kasneje tudi narodnobuditeljsko taborsko gibanje.

Oglejte si še: Naj Janši koza crkne

Pomlad narodov Slovencem ni prinesla enotne politične tvorbe
Tudi politično prestrukturiranje Evrope po  prvi svetovni vojni nam ni bilo naklonjeno, saj so primorski Slovenci končali kot nagrada Italiji za njen prestop k antanti in prvi izkusili nasilje fašizma. Uspela pa je  priključitev Prekmurja. Večinski del naroda je živel kratek čas v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, nato v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, od 1929 pa  v Kraljevini Jugoslaviji in diktaturi, v kateri nismo bili Slovenija, ampak Dravska banovina (del pa je spadal pod Savsko banovino). V času med obema vojnama se je ideja samostojne slovenske države izražala, vendar slovenski politiki ni uspelo pridobiti bolj  suverenega statusa kot je to uspelo Hrvatom.

V drugi svetovni vojni smo doživeli tri okupatorje, ob tem še revolucijo z bratomorjem. Po njej pa diktaturo s komunistično ideologijo, ki nas je učila, da bodo narodi in države odmrle. Slovenska državotvorna zamisel je živela močno med Slovenci v diaspori. Poseben izraz je in doživela poseben s pozivom slovenskih krščanskih  razumnikov skupine Ypsilon v Italiji leta 1968 s knjižico tiskano v Trstu – “Slovenija 1968 –  kam?”

Ideja je seveda tlela tudi doma, predvsem v kulturniških in študentskih krogih ter se najmočneje izrazila s 57. številko Nove revije. Močan pospešek v smeri političnega prebujenja za demokracijo je prinesel proces JBTZ in z njim nastali Odbor za človekove pravice. Velik prispevek so dali pisatelji in civilna gibanja. Tako se je postopoma razvilo ozračje z voljo, ki je vladajoča Partija ni mogla več ignorirati.

Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Maja 1989 smo z  “majniško deklaracijo” odločno rekli – “hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda”. Tako smo programsko zakoličili pot v demokracijo in samostojno državnost.

Zmaga koalicije DEMOS je pomenila zgodovinsko zmago državotvorne in demokratične ideje
Majniška deklaracija je bila temeljno in zavezujoče politično izhodišče za DEMOS, koalicije demokratičnih strank, ki so se pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika  odločile za skupen nastop na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni. Drug drugemu smo pomagali ustanavljati stranke. Tako smo po vsej Sloveniji razvili zmagovito demokratično  pahljačo za dosego najvišjega narodnopolitičnega cilja. Spominjam se volilne kampanje brez primere, polne navdušenja pa tudi strahu, s komaj kaj denarja. Hvaležno se spominjam, kako je zaživelo za isti cilj slovenstvo po vsem svetu.

Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Osmega aprila, na cvetno nedeljo 1990, smo volili v tri domove Skupščine. V Družbenopolitični zbor in Zbor občin smo volili demokratično, v Zbor združenega dela ne. V prvih dveh je DEMOS zmagal, v tretjem ne – zaradi odločilnega vpliva starih partijskih struktur v podjetjih. Znotraj koalicije DEMOS so bili zmagovalci Slovenski krščanski demokrati, druga je bila Slovenska kmečka zveza.

To so bile najpomembnejše parlamentarne volitve v zgodovini Slovenije. Zmaga koalicije DEMOS je pomenila zgodovinsko zmago državotvorne in demokratične ideje. Ta zmaga je bila ključna za prevzem zakonodajne in izvršilne oblasti. S tem je bil izpolnjen bistven notranjepolitični pogoj, da smo od stoletnih sanj, izjav, upanj in hrepenenj v času politično razrahljanega sveta ob propadu komunizma prešli v uresničevanje projekta samostojne slovenske države. Brez te zmage ne bi bilo  zmage s plebiscitom, ne bi “zadišalo po slovenski vojski”, ne bi proglasili samostojnosti, zmagali vojne za Slovenijo, dosegli mednarodnega priznanja in se priključili družbi svobodnih narodov v Evropski zvezi.

Lojze Peterle, Predsednik osamosvojitvene vlade, nekdanji predsednik SKD in podpredsednik DEMOS-a