[Pisma – od zmage do zmage] Kratek kurz o komunistu Matjažu

Vinko Vasle

“Desničarjem in fašistom ne zadostuje več samo oboževanje domobrancev, zdaj so našli novo ikono – ustaše. Naša naloga torej je, da bijemo bitko proti desničarjem, fašistom, domobrancem, ustašem in janšistom ter se pripravljamo na vojno z Orbanom.” Za vse to se je v komunistični partiji specializiral Matjaž Nemec, človek, ki ga zmerjajo, da ni intelektualec, čeprav z vsem, kar je, dokazuje, da je naravno inteligenten.

Tega ti ne more dati nobena šola, zato je podlo, da ga sovražniki ogovarjajo češ, da je pri 27-ih letih maturiral in še to na sumljivi način. Kar je laž. Bil je v šoli, ki jo je drago plačal, v nekakšnem novodobnem Kumrovcu, kamor so včasih odhajali naši tovariši in tovarišice po znanje iz komunizma. Tovarišice so prišle nazaj noseče, tovariši pa z zbranimi deli Josipa Broza. Kumrovec je tako v resnici bila komunistična razmnoževalna univerza pač v skladu s parolo “več nas bo, bolj jih bomo jebali.” Sicer pa, pri pozni starosti na meji tridesetih ti res nobena šola ne more nič dati in Matjaž Nemec je najboljši dokaz za to. Zato je v letu in pol maturiral in potem naredil še menda sumljivi magisterij. Domobrancem in ustašem ne zadostuje to, da je fant pravzaprav na meji genialnosti.

Takoj, ko je naredil maturo, je Borut Pahor v njem prepoznal intelekt komunista in mu namenil funkcijo osebnega tajnika predsednika republike, enkrat pa je bil celo asistent predsednika republike. Veliki komunisti so v zgodovini vedno imeli asistente. Tako je na primer Danilo Türk bil asisatent Vide Tomšič in ji je nosil torbico in pomagal sleči ali obleči plašč. Domobranci so takšne funkcije poimenovali “družbenopolitični predpražniki”, da bi tako zmanjševali njihovo pomembno vlogo v razvoju komunizma in kasneje socializma s človeškim obrazom. Tega zadnjega sta najbolje utelešala France Popit – Jokl in Milan Kučan. Matjažev poprejšnji šef Dejan Židan je bil premalo s človeškim obrazom, kar pripisujejo njegovi živinorejski specializaciji. Zato so ga umaknili, s čimer je partija dokazala, da je demokratično napredovala, ker mu ni bilo treba reči, da odstopa iz zdravstvenih razlogov, ampak, da predaja funkcijo novi predsednici, ki nas bo z mladostno zagnanostjo, vztrajnostjo in komunističnim fanatizmnom pripeljala do končne zmage. Tako je Matjaž Nemec čez noč začel oboževati Fajonovo, čeprav je prej oboževal Židana. A v partiji so stvari jasne: še včeraj smo oboževali Stalina, že jutri si šel na Goli otok.

Za Ceco ni vedel
To je na primer dokazal z ostrim bojem proti ustaštvu v vrstah vladajoče desnice. V notranjem ministru Alešu Hojsu je prepoznal oboževalca ustaštva, ker je neka njegova administratorka hrvaškemu pevcu Thompsonu izdala dovoljenje za koncert. Na zaslišanju na POP TV pa se je izgovarjal na sodbo upravnega sodišča, kar je neverjetno nedostojno njegove funkcije, ker takšne stvari se razrešujejo z dekreti. Hojs bi kar po zakonu, čeprav se ve, da se tako nikamor ne pride. Če bi leta 1945 vse nasprotnike revolucije po zakonu, bi bili še danes v glavnem vsi živi, na srečo pa so prevladale  zdrave sile. Zaradi tega je Hojs fasal interpelacijo, Matjaž Nemec pa fotografijo oziroma skupinski portret s četniško nevesto Ceco. Matjaž seveda ni mogel vedeti, kdo je ženska, ki jo obožuje in hodi na njene koncerte, ker mu mama doma ni povedala, kdo je Arkan, zgodovine v oni šoli pa tudi ni imel kdo ve kakšne. In od tod njegovo znanje o tem, da je komunizem vse, Tito demokrat in da z nasprotnikom ni treba biti nežen. Zato je po moško odločno v parlamentu napadel predsedujočega Jožeta Tanka in mu v obraz komunistično rekel “kdo si pa ti!”. Če bi to bilo trideset let prej, bi Tanka zaprli.

Matjaž Nemec in Ceca. (Foto: Slovenske novice)

Matjaž Nemec je tudi s tem dokazal, da je iz pravega testa, saj se je nekoč fizično spravil na očima Danila Kovačiča. Ker kot pravi komunist “ne priznajem ovaj sud”, ga tri leta niso uspeli dobiti na sodišče, potem je pa Kovačič tožbo umaknil.

Ob Matjažu Nemcu mi vedno na misel prihajajo verzi neznanega poeta: ”Jaz nemiren sem in prazen, jaz utrujen in zlagan…” V glavnem, ni mu lahko.

Vinko Vasle