[Pisma – od zmage do zmage] Mediji so crknili, živela propaganda!

Vinko Vasle

Mediji so mrtvi. Zdaj gre samo za agitprop agencije. Sem štejem: Delo, Dnevnik, Večer, Mladino, POP TV, Planet teme in seveda javno hišo. To so mediji, ki so v resnici v službi te koalicije in Serpentinškov osebni piar. Kar je že po definiciji korupcija, ker Serpentinšek za propagando o svoji genialnosti ne plača nič. Genialnost pač nima cene.

Zadnje dneve in tedne nas dve od televizij napadata z reklamiranjem dveh človekov, ki po pravilih sodita med “pozabljeno v fundusu”. Planet teme si je omislil Slavka Bobovnika in kviz Milijonar – se pravi dva prastara projekta, ki naj bi pritegnila nove množice na frekvenco televizije, ki ima v povprečju gledalcev za eno večjo krajevno skupnost, mi pa to žalost preko Telekoma plačujemo.

Še huje je z javno hišo TV Slovenija, ki nas bombardira z banalno neumno reklamo o tem, “kje je Jonas”, v kateri sodelujejo novinarji TVS – tudi Rosvita Pesek ni rekla ne. Reklama je v sramoto javni hiši, čeprav je res, da gre za hišo, ki je popolnoma brezsramna in nas nič več ne sme presenetiti.

Kruha in iger z Bobovnikom in Jonasom
Stari rdeči lisjak Bobovnik je tako dobil dodatek k pokojnini, čeprav nas ni bilo malo, ki smo odštevali ure in minute, da izgine s TV-zaslona. A on je tak: ga vržeš skozi okno javne hiše in pride nazaj skozi vrata Planeta teme. Nikoli mi ne bo jasno, po čem se je merila njegova žurnalistična genialnost, čeprav je bil enkrat res odličen. Takrat, ko se je s kolesom vozil skupaj z razglašenim Binetom Kordežem, oddaja pa je bila pospremljena z reklamnim besedilom: “Vas zanima, kdo si upa in zmore za 16o milijonov kupovati podjetje, v katerem je direktor?” To je Bobovnik počenjal, ko so že vrabci čivkali, da gre za kriminal, ampak imidž velikemu magu tajkunstva je bilo le treba vdrževati in Bobovnik je bil primeren za to. Kot vem, pa Bobovnik teme ni nadgradil s tem, da bi naredil veliko reportažo o Kordežu na Dobu.

Kar zadeva Jonasa, pa je stvar v tem, da javna hiša promovira nekoga, ki je itak že dolgo bil na smetišču popularnosti, ker se je pač iztrošil. Ker tam – torej v javni hiši – nimajo nobenih idej in v glavnem nobenih dobrih kadrov in ker ne znajo delati zvezd, so pač poiskali Jonasa, ki bi v resnici moral plačati, če bi hotel pred TV-ekrane. Oba primera pa seveda kričita o nečem drugem: javni hiši nam pripovedujeta, da sta Bobovnik in Jonas pomembnejša od izginotja Serpentinškove šole v Kamniku, kamor je že poniknilo 1,5 milijona evrov. Da sta bolj razvpita kot Židanove kmetijske intervencije za okrog 3 milijone evrov v reklamiranje prehrane, kar je kasirala iz afere o maketi znana Futura. In sta bolj popularna kot na primer Mira Cerarja netransparentna nabava žice za ograjo, ki je imela ceno, kot da je vsaj srebrna. Narod bo pač dobil kruha in iger, Bobovnika in Jonasa.

Se potem čudite, ker so mediji crknili?
Žebljiček v krsto javnih medijev pa je zadnjič uspešno zabil kar Serpentinšek sam, ki je za nosilko liste za evropske volitve postavil svojo osebno propagandistko na POP TV Ireno Jovevo. Meni se je vtisnila v spomin, ko je tekla v Bosno preiskovat, kaj vse je Janez Janša tam počenjal, in ker ni ničesar našla, je pač poročala o tem, česa ni našla, pa bi morala. Svoj pristanek na kandidaturo pa je pojasnila s tem, da je začutila energijo Liste Marjana Šarca, čeprav ne vem, za kakšno energijo gre. Ker pri LMŠ in Serpentinšku smo vsak dan v resnici deležni tistega, čemur se pravi kurc šlus države. Seveda ne gre spregledati, kako o Serpentinšku, ki je tudi bil zaposlen na RTV, poroča javna hiša. Pač v resnici tako, kot se za klasično javno hišo spodobi – presstitutsko. Po pravilih gre tudi tu za korupcijo, kot gre za veliko korupcijo, kako je Levica izsilila spremembe in dopolnila rebalansa letošnjega proračuna, da je Serpentinšku obljubila svoje glasove. V tem primeru ne protikorupcijska komisija in ne organi pregona ne bi smeli imeti veliko dela, ker sta Mesec in Serpentinšek korupcijsko pogodbo podpisala vsem na očeh. Kdo vse in kakšne ugodnosti – tudi finančne – bo od tega imel, bi NPU zlahka preiskal, pa verjamem, da ne bo. In omenjeni pokojni mediji in zdaj agitpropovci o tem tudi ničesar ne rečejo, ker potem to ne bi bila propaganda.

Ko je smučar Flisar v vinjenem stanju nekaj ropotal po Ptuju, so ga vsi mediji poimensko takoj napadli. Ko je iz istega mesta tožilka napihala čedno številko, ni bilo v interesu teh medijev in javnosti, da bi izvedeli, kdo to je. Da bi se vsaj umaknili s cest, ko ona vozi. Mariborski šef kriminalistov Robert Munda je pa tudi nedolžen – ker je nalit vozil izven delovnega časa.

A se potem čudite, ker so mediji crknili?

Vinko Vasle