fbpx

[Pisma – od zmage do zmage] Tisto noč pred tem

Kolumnist Vinko Vasle (Foto: Demokracija)

Karel Erjavec: Pol tretja je, jaz pa še vedno nisem zatisnil očesa. Danes bo velik dan. Bo Karel predsednik vlade, ali ne bo? Bo končno prišel do tistega, kar si želi že trideset let? Kdo ve, kaj kujejo sovražniki v naših vrstah. Sem jih postrojil pred izvršilnim odborom, pa sta prišla samo dva, pa še od njiju je eden zelo sumljiv. Sem rekel Jurši, “Frrranc ne moreš ti Janše hvaliti, mene pa ne omeniti.” Je sklonil glavo. Jaz pač nisem Janša in nikjer ne piše, da mora biti politik prijeten sogovornik, potem nima nobene avtoritete. Prijetni sogovorniki so itak diktatorji, kajpak. Jaz prepričujem drugače – z utrujanjem. Poslansko skupino sem nekajkrat po pet do šest ur moril in jim pripovedoval, zakaj me morajo podpreti. Ne vem, če so razumeli! Kako butast moraš biti, da Karla ne podpreš! In ne kandidiram zato, ker bi hotel biti predsednik vlade, ampak zato, da konsolidiram stranko, ki se je malo raztelesila, ko sem prišel nazaj k njim. Če bom predsednik vlade, bo to pač kolateralna škoda.

Marjan Šarec: Tole ne kaže dobro, štiri je odbilo, jaz pa razmišljam – bo ali ne bo? Vem, če bo, bo, če ne bo, pa ne bo. Skrbi me pač, ker res ne vem, kateri norec bi v resnici glasoval za Karla Erjavca, ker ga v normalnih razmerah tudi sam ne bi podprl. Podprl bi sebe, ker sem že večkrat dokazal, da sem kader. Karel je kot da bi ušel iz Milčinskega Butalcev, pol pa mene zmerjajo s klovnom! V resnici sem verjel, da bo KUL podprl mene, ampak seveda, ko imaš na drugi strani Tanjo Fajon, ki je prepričana, da je drugi Milan Kučan, če ne že Broz, v resnici je pa Franc Popit, potem pač ne gre. Da o Alenki Bratušek sploh ne govorim  – hi nid tajm. Dejte ga no lomit. Pa Mesec? Bog se usmili nas in revolucije. A če zmagamo, lahko Karla še vedno znogiramo.

Tanja Fajon: Moja noč je zelo nemirna. Ne vem, kaj bo, če danes ne zmagamo. Že itak imam na terenu vse več sovražnikov in nekateri že kar javno upajo govoriti, da uničujem stranko. Če zmagamo, bo kadrovski pokol. A zdaj je, kar je. Sem se ponudila za kandidatko, pa niso hoteli slišati. Šarec je kar z očmi zavijal – on, ki je zaradi neumnih kalkulacij sesul koalicijo, ki bi še vedno lahko vladala. V takšni stiski sem, da sem celo pomislila, če ne bi malo pomolila, škoditi ne bi moglo. Navsezadnje so po osamosvojitvi najboljši partijski kadri bili v prvi vrsti v stolni cerkvi na maši za domovino in se je obrestovalo – so hitro sesuli Demos s pomočjo naše Spomenke Diklić. In tudi Kučanu je pomagalo na oblast osamosvojitve, ko je rekel, da je protestant. Škoda, da nisem včeraj poklicala nadškofa Zoreta in mu priznala, da sem verna in bi mi njegovi lahko pomagali. So itak malo naivni.

Alenka Bratušek: Grozno se počutim ob petih zjutraj. Očesa nisem zatisnila. Če ne zmagamo, potem se lahko kar poslovim, ker že na prejšnjih volitvah neumni volivci niso volili zame v zadostni meri, zdaj pa še tistih sto glasov ne bom dobila. Res imamo butaste volivce, raje so Šarca podprli, ko me je bilo sram, ko se je to zgodilo. O Fajonki bom molčala, samo naj se ve, da jaz sem že bila predsednica vlade, pa kakorkoli se je že izteklo, pa le malo je manjkalo, da nisem postala evropska komisarka. Nisem pa postala, ker butasti evro poslanci angleško ne razumejo. Grozno. Nikogar v KUL ni, ki bi se lahko ponašal s takšno politično zgodovino.

Foto: STA

Luka Mesec: Tesno bo, prekleto tesno. Mi lahko računamo na 43, 42, 41, 40, 39 glasov. Sem razmišljal prejle ob dveh zjutraj, kaj bi še lahko levičarji storili, da ukinemo tega diktatorja Janšo in sem poklical Violeto. Je rekla, da lahko tako vleče nezaupnico, da bodo utrujeno še Janševi popustili. Se mi je zdelo butasto in sem poklical še Natašo Skukić. Je rekla, da bo vzpostavila računalniško vezo z mrtvim Kardeljem, ki je vedno poln idej. To je res ubrisano. Da o Kordešu ne govorim – je rekel, da bi lahko na nezaupnico prišli oboroženi s kalašniki, pa da vidim tajno glasovanje. Okej, ampak, kako bomo mimo varnostnikov prišli? Reje ne povem, kaj mi je odgovoril. Prepuščam se božji previdnosti, čeprav sem ateist.

Vinko Vasle