Milan Zver: “Rezultat bi moral biti v času krize veliko bolj enoten in bi tudi bil, če ne bi levica kot običajno v besedilo vsilila svojih ideoloških tem”

Evropski poslanec dr. Milan Zver.

Ker se je v zadnjih dneh v osrednjih medijih in na socialnih omrežjih pojavilo nekaj neresnic in “pomot” v zvezi z mojim glasovanjem na aprilskem zasedanju Evropskega parlamenta, spodaj podajam natančno razlago celotnega glasovanja.

Na zasedanju smo glasovali o devetih izjemno pomembnih zakonodajnih dosjejih, kjer je bila potrebna potrditev Evropskega parlamenta, zato da bi sprostili milijarde evrov za pomoč državam članicam v boju proti pandemiji COVID19 in da bi omogočili druge ukrepe, ki bodo Evropejcem olajšali boj proti nevidnemu sovražniku. Enotnost parlamenta pri teh dosjejih je bila velika in kot sem pričakoval, mediji in socialna omrežja tega niso posebej izpostavljali, kakšne velike debate ali polemike o imenih poslancev, ki so te izjemno pomembne dosjeje podprli, ni bilo.

Velika polemika pa se je odprla pri edinem političnem dokumentu, resoluciji o COVID19, ki ne bo imela takojšnjega vpliva na denarno pomoč, niti na druge direktne ukrepe, ki bi Evropejcem pomagali pri boju proti koronavirusu. Pomen resolucije je pretežno simbolen, izraža mnenje Evropskega parlamenta. Pri tej resoluciji je bilo spornih veliko predlaganih amandmajev in členov; najbolj deli členov št. 36 in 37, ki so obsojali odziv Madžarske in Poljske na koronavirus, ter pozivali na obuditev člena 7 Pogodbe o EU, ki lahko državi članici zamrzne glasovale pravice v primeru, da država ogroža vrednote EU.

Pri spornih delih obeh členov sem v četrtek glasoval proti in o tem tvital v petek, za kar so se mi madžarski kolegi iz Orbanovega Fidesza iskreno zahvalili. Na žalost smo bili preglasovani in ta dva člena sta ostala sestavni del resolucije. Mimogrede, včeraj je podpredsednica Evropske komisije, komisarka za vrednote in preglednost, Vera Jourova potrdila, da Madžarska pri boju s koronavirusom ni kršila vrednot EU.

V petek smo glasovali o celotni resoluciji in pri tem glasovanju sem se vzdržal, tako kot vsi moji kolegi kolegi iz Orbanovega Fidesza.

Naj pojasnim: v resoluciji je bilo nekaj dobrih predlogov za boj proti koronavirusu in reševanje krize. Človek težko glasuje proti mnenju Evropskega parlamenta, ki predlaga stvari, ki bi lahko pomagale reševati življenja in ekonomijo celotne EU. Da naj se obnova evropskega gospodarstva financira iz povečanega večletnega finančnega okvira (MFF) in iz ‘obveznic za obnovo’, ki bi jih garantiral evropski proračun, pri tem pa ne bo medsebojnega prevzemanja dosedanjega dolga držav članic. Zato nisem mogel glasovati PROTI resoluciji.

Viktor Orban je bil znova trn v peti evropskim poslancem. (Foto: epa)

Podpreti pa je tudi nisem mogel, iz več razlogov, predvsem pa zato, ker Madžarsko in Poljsko obravnava nepravično. Poljakom očita, da bodo izvedli volitve v času pandemije (po pošti), obenem pa pozabi omeniti Francijo, kjer so volitve potekale v živo, na terenu, prav tako v času pandemije. Madžarski očita uvedbo izjemnih razmer, ne omeni pa mnogih drugih držav, ki so uvedle podobne ali še hujše ukrepe. Zato nisem mogel glasovati niti ZA resolucijo. Več o tem v moji nedavni kolumni: Boj proti COVID19 je za levico tudi ideološki spopad.

Biti vzdržan ne pomeni, da nimaš mnenja, kot očitajo nekateri na socialnih omrežjih. Ta opcija v demokratičnih sistemih obstaja, da glasujoči izrazi mnenje, kadar ima premočne zadržke, tako pri glasovanju za, kot pri glasovanju proti. Če ne bi imel mnenja, pač ne bi glasoval.

Pa pojdimo k neresnicam in pomotam. Osrednji slovenski mediji, STA, RTV in dopisnik Dela, so se vsi “zmotili” in zapisali, da sem na koncu glasoval proti resoluciji, kar ne drži. Šele na zahtevo so zapise popravili, škoda pa je bila že storjena. Na socialnih omrežjih pa so me napadli iz druge strani, češ da lažem in da nisem podprl Madžarov, kar tudi ne drži.

Pri spornih členih 36 in 37 sem glasoval tako, kot madžarska Fidesz delegacija in pri končnem glasovanju sem glasoval tako kot oni. Tudi oni so presodili, da ne glede na nepravične napade na njihovo lastno vlado, ne morejo reči “ne” dokumentu, ki predlaga stvari, ki bi lahko pomagale reševati življenja in so se pri končnem glasovanju vzdržali.

Romana Tomc in Milan Zver sta glasovala proti resoluciji o Madžarski. (Foto: STA)

Rezultati končnega glasovanja o resoluciji so pokazali, da je levi del parlamenta z vnašanjem ideoloških tem uspel “zminirati” evropsko enotnost v času krize. Za resolucijo je glasovalo okoli 400 poslancev, okoli 300 pa nas je bilo tistih, ki smo bili vzdržani ali proti. Rezultat bi moral biti v času krize veliko bolj enoten in bi tudi bil, če ne bi levica kot običajno v besedilo vsilila svojih ideoloških tem.

V prihodnje upam, da na strani osrednjih medijev ne bo več prihajalo do “pomot” in da bodo ljudje, ki so aktivni na socialnih omrežjih, najprej preverili podatke, preden začnejo po nepotrebnem zlivati svoj žolč na druge. Od včeraj so končno na voljo tudi rezultati poimenskih glasovanj o členih 36 in 37, tako da jih lahko vsak preveri. Sporni so bili 2. in 3. del 36. člena ter 1. in 2. del 37. člena. Moj glas proti spornim delom §36/2, §36/3, §37/1, §37/2 najdete na straneh 165, 167, 169 in 171.

Naj zaključim: najpomembnejša glasovanja so bila tista o zakonodajnih dosjejih, ki prinašajo konkretno, takojšnjo pomoč državam EU in evropskim državljanom, ki jo zdaj tako zelo potrebujejo.

Podprli smo več kot 3 milijarde evrov, da bi omogočili skupni nakup in distribucijo zaščitnih mask in respiratorjev, prevoz opreme, obolelih v tujino, pomoč zdravnikom, medicinskim sestram za oskrbo bolnih, zaposlovanje dodatnih zdravstvenih delavcev, pomoč pri gradnji mobilnih bolnišnic in več testov. Glasovali smo za sredstva za repatriacijo evropskih državljanov, pa o izjemni možnosti 100-odstotnega sofinanciranj iz evropskega proračuna v okviru kohezijske politike, za več sredstev za Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Glasovali smo za posojila kmetom pod ugodnimi pogoji in podporo ribičem, ki so morali začasno prenehati z delom, omogočili fleksibilnost uporabe sredstev iz evropskih strukturnih skladov ter 100-odstotnega sofinanciranja iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), ter še mnoge druge ukrepe, ki bodo imeli takojšen in konkreten vpliv na reševanje krize.

dr. Milan Zver