fbpx

Moj prijatelj Piki Alah

Gregor Preac (Foto: Demokracija)

Na poti se popotniku zmeraj veliko dogaja. Nenazadnje popotnik noče imeti instantnega življenja z agencijo in zaspanim, dolgočasnim letoviščem, kjer je vse predvidljivo. Ali instantnega življenja s pisarno, tovarno, supermarketom, da je popotnik zato popotnik. In da mi je srednji vek tretjega sveta lažji, jemljem vse tu kot komedijo, četudi je sociološko in psihološko, politično, gospodarsko, versko gledano povečini tragedija. Korona je zadeve še poslabšala, ker so te države močno odvisne od turizma.

Na nedeljskih tržnicah v Maroku zdaj ljudje množično prodajajo še najbolj uborne in pošvedrane reči, število beračev se je, kot kaže, v zadnjih letih potrojilo. Nasploh že tako v islamu vsi nenehno govorijo le o denarju (feluz), ker ga ni ali ga je malo. No, moka, kruh, sladkor, plin, elektrika, voda so tako v Maroku kot v Egiptu in še kje močno subvencionirani in že vsak droben poskus majhnega dviga cen pripelje do nemirov ali revolucije.

No, še bom “ujetnik” Maroka ali islama. Maroška vlada je zaradi korone omikron (kaže, da bo vsaka črka grške abecede prišla na vrsto) prepoved letov v državo in iz nje podaljšala do konca leta. Tako so mi ukinili že drugi vnaprej kupljeni  let. Nič zato, če ni A, bo B ali C. Do repatriacijskih, evakuacijskih letov, ki so nesramno dragi, birokratski, policijski, na vrat na nos mi ni!

S tem “begom” bi priznal poraz, nezmožnost samoobvladovanja dogajanja, nasploh mi ni do stresnih, abruptnih prekinitev, ne do nobenega mentalnega in drugega nasilja. V islamu je pač veliko državnega (nedemokracije, nepluralizma), policijskega (bakšiš), socialnega, verskega in predvsem družinskega  nasilja. Ni bilo prvič, da sem kje tu kar na ulici ali na obali naletel, kako mož ali brat ali ljubosumen ljubimec kot žival pretepa dekle, ženo, jo brca na tleh, vleče za dolge lepe lase; takrat pozabi, da jo je prej silil nositi ruto pa nikab ali burko. Domačini (z menoj vred) pa se raje umaknejo. Kot tujec se tu ne bom vmešaval; nenazadnje ima ta tip moških tu zmeraj s seboj žepni nož. Drobne bande in obračuni so v naseljih redni; zato tudi zarasle brazgotine od noža (sikin).

Če tu ni velikih težav z alkoholom, je z drogami in zadrogiranci. Nenazadnje je Maroko največji oskrbovalec s kanabisom ali travo in hašišem Francije, Španije, Nizozemske. Ladje redno pristajajo v Marseillu, Rotterdamu, v Cadizu, polne narkotikov. V navezi s policijo, uradniki. Ta mafija je tudi migrantska mafija in tako bi se morala tudi Slovenija zamisliti, da so s kolonami migrantov tudi konvoji drog in obratno, pa še bolj skorumpirana policija, obmejni organi, uradništvo, politika!

Gregorja Preaca pa ni treba reševati. Popotnik je dolžan poskrbeti zase, ne povzroča težav okolici, ne tuji ne svoji državi. Popotnik je gibčen, prilagodljiv, ni vezan na čas, na dogme, naučil se je opazovati, analizirati, spoštovati, občudovati, pa tudi obsoditi, biti uravnotežen in predvsem pošten, zato v novinarstvu brez (avto)cenzure in lažne politične korektnosti. Ne goljufa, ne dovoli si v nasprotju s turisti biti ogoljufan! Nočem biti obravnavan bolje od domačinov, ne slabše. V islamu pač moraš toliko bolj znati prepoznati, razlikovati dobre od slabih; ker je tu vse drugače, še razumevanje in udejanjanje barv, oblačil, pozdravov, smeha, sploh pa besed, časa, časti. Etika temelji na časti, kar ni nujno v skladu z evropskim dobrim!

Znati tu braniti svojo čast, pravočasno kdaj zaigrati močnega, balkanskega, možatega, grobega moškega. O veri, politiki, kralju, spolnosti je bolje, da se tu ne govori. Sploh pa ne v večjih kavarnicah, kjer mrgoli policije v civilu. Imajo pa Maročani precej skupnega z našimi Primorci: na mnogih golih vzpetinah ob obali ali glavni cesti so iz belih kamnov sestavili titoizmu podobne malikovalske napise “Allah, Watan, Malik” (Bog, domovina, kralj)!

O tem, kako me v Sloveniji išče policija zaradi prijave za sovražni govor, ker iz islama pišem o islamu, sicer precej omiljeno, pa naslednjič. Kaže, da me moj prijatelj Piki Alah, ko ne morem domov, tu v Maroku varuje pred slovensko socialistično milico!

Gregor Preac