fbpx

Moji heroji so humanisti, ne kaki drugi -isti

Kolumnist Davorin Kopše

Humanist je človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka, piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Kdor se temu podreja in to zasleduje v največjih preizkušnjah, celo ne glede na svoj lasten položaj, je zame heroj. Ta je na strani dobrega, zato je edini, na katerega strani želim biti. Ne morem in nočem molčati ob tem, s čimer nas vse bolj zasipajo. Slovenska levičarska politika združena v KUL, ki se poteguje za sestavo naslednje vlade, je kot prst v grlu, ki prodira vse globlje in globlje, s čimer izziva nabrano v želodcu, da bruhne kot uničujoč vulkan. Pa naj. Že dolgo se nam nabira v želodcu, samo od sebe gre na bruhanje, ampak njim ni dovolj. Vrtajo in vrtajo v nas, da bi povzročili bes in uničenje.

To smo že videli, zato naj bi bilo prepovedano gledati v preteklost. Pravijo, da zgodovino pišejo zmagovalci, zato naj ostane takšna kot so jo spisali revolucionarji. Ampak nazadnje je zmagala demokracija in človekove pravice. Sem spada tudi pravica, da dokončno opravimo z lažjo, zato ne smemo dovoliti, da nas vodijo na povodcu strahu in nenehnih obtoževanj češ da smo skorumpirani, fašisti, neonacisti, absolutisti in naprej v seriji podobnega. Celo pobili bi nas najraje, kar pogosto brez sramu in kazni tudi javno povedo in pišejo na transparente.

Oglejte si še: Poslance na maksimalce

Politiko imam rad, kot vrtinec me vleče vase, nimam pa najmanjšega pojma, kako drugače se kot posameznik upreti gnusni retoriki kot z jasno besedo v bran sluzavih dvoličnežev. Primeri ne pridejo do sodišča, ker jih tožilstva serijsko mečejo v smeti. K sodnim pregonom se uspešno zatekajo le še prvorazredni, ki častijo sistem iz katerega izvira slovensko pravosodje in po njem še danes močno zaudarja. Nova kolektivna priložnost volivcev bodo naslednje parlamentarne volitve, kjer lahko skupaj rečemo ne politiki, ki generira absurde, ti pa nam v primeru vladanja skačejo v hrbet in se nam grdo maščujejo za vse dobre namene.

Politizacija disciplinskih ukrepov
V Sloveniji pogosto prednjačijo dvojna merila, kar je dokazano uničujoče. V zadnjem času se je to zelo jasno dokazalo s pristransko policijsko obravnavo všečnih in nevšečnih po subjektivnih ocenah odgovornih. Ko smo vendarle doživeli odločno ukrepanje generalnega direktorja policije Antona Olaja in njegove ekipe, ki je zahtevala in izrekla disciplinske ukrepe zoper visoke policijske šefe v Ljubljani, ki so za iste kršitve izvajali različne ukrepe, smo takoj doživeli vihar v levem delu politike. Celo parlamentarne politike, saj je predsednik Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Matjaž Nemec že sklical to komisijo. Glede na to, da ta komisija za ta primer sploh ni pristojna je na dlani, da je edini namen politično diskreditirati vladajočo opcijo, sebi pa priskrbeti nove žetone za volitve kadarkoli že bodo. Tako po robu hodimo, zato nadaljevanje niti ne čudi.

Predsednik Knovs Matjaž Nemec (Foto: STA)

Hitler je enako heroj kot Tito in drugi zločinci
Da se v Sloveniji še vedno slavi lik in delo Josipa Broza Tita, dobivamo dokaze od vsepovsod. Pred leti je na policijski postaji, kjer so želeli zaslišati aktualnega župana Radencev Romana Leljaka, sicer pa raziskovalca zločinske zgodovine, visela slika prav tega zločinca. To ni bilo v režimu, ki ga je Tito predstavljal, ampak v že zdavnaj samostojni in po ureditvi demokratični Sloveniji. Leljak je sodelovanje v zaslišanju pod to zgodovinsko pošastjo pokončno zavrnil. Ko je te dni na obletnico tega dogodka to objavil, so ga poskušali diskreditirati tisti za katere je Tito heroj.

Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj (Foto: STA)

Tito je heroj tudi za člane Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture SVIZ, ki ga vodi zdaj že redni petkov protestnik, prej pa Kučanov zet Branimir Štrukelj. Nedolgo tega je bila na Twitterju objavljena fotografija prostorov podružnice tega sindikata iz Velenja, kjer je prav tako visela Titova slika. Je to vzgoja in izobraževanje ali je to znanost? Seveda ni nič od tega. To je ogabno ravnanje nostalgikov, ki jim hočeš nočeš zaupamo svoje otroke, ko jih pripeljemo v šole.

Vsak je lahko za nekoga heroj. Pri tem včasih v grobem pomenu ni pomembno kaj njegov heroj predstavlja, drugič pa ima morda o njem drugačna prepričanja. Beseda heroj pač pomeni junak, vsak pa si sam izbere kdo to zanj je. So zgodovinska dejstva, ki so razkrita in dokazana ali pa tudi ne, in so demagoške interpretacije zgodovine. Prevečkrat je bilo že dokazano, da pretekle trditve ne držijo. S tem se v Sloveniji zelo prepričljivo srečujemo, ko spoznavamo, da so nam t. i. zmagovalci v drugi svetovni vojni, sicer pa perfidni revolucionarji lagali. Zgodovina so le njihovi pogromi in njihove laži. Njihovi viri so ponaredki, ki so jih uspeli vnesti celo v učne programe izobraževalnih sistemov, avtentične vire pa so ob propadu njihovega sistema v veliki meri uničili. Strah pred resnico jim je potrkal na vrata, vesti pa glede na današnja ravnanja še vedno nimajo.

Nekdo je pred dnevi na Twitterju zapisal, da je Hitler heroj. Glede na zgoraj zapisano za nekatere nedvomno je. Večina odgovornih politikov je tvit obsodila. Tudi sam ga obsojam, o njem pa sem napisal, da je neumen. Glede na okoliščine in ker ob samem nastanku tvit ni bil dodatno pojasnjen, je bil nedvomno neumen. Če to napišeš v želji, da bi razburkal politični prostor in izzval vroče razprave, moraš biti pripravljen tudi na obsodbe in dejstvo, da se te bo prijel sloves občudovalca Hitlerja. Dlje o tvitu tukaj ne grem. Ni produktivno, destrukcija pa ni moj cilj.

Posredno o tvitu morda le še to. O njem sta dva velikana politične majhnosti Irena Joveva in Klemen Grošelj LMŠ pisala Evropski komisiji. V pismu sta poskušala Slovenijo predstaviti kot državo, kjer se glorificira Hitlerja. Ker sta naletela na en sam tvit. Ojej, Butale res niso fikcija.

No, da bi bil Hitler pozitivna zgodovinska osebnost še ni nihče dokazal. O njegovi zločinski politiki priča preveč trupel, pričevanj in pisnih virov, kar ni interpretacija ampak so dejstva. Enaka dejstva kot se pojavljajo o Titu in njegovi partiji, ki ima še danes naslednike. In to ne le v židovski vili na Levstikovi v Ljubljani ampak na celotni levi strani avditorija slovenskega parlamenta. To še ni zgodovina ampak je dejstvo realnega časa, ki se nam vsakodnevno odvija pred očmi. Ali to vidi, ne vidi ali noče videti pa je stvar posameznika. Bog nam daj videče, edino ti bodo vedno slavili pozitivne osebnosti. Moji junaki so tisti, ki pomagajo drugim, ko se zavzemajo za razvoj in boljši jutri in ki rešujejo življenja.

Poskusi, ki so zaboleli naslednike komunizma
V Sloveniji še nismo doživeli, da politična desnica ne bi obsodila pozitivnega izražanja o Hitlerju in vseh vrstah totalitarizmov, na levici pa še nismo niti enkrat doživeli obsodbe komunističnih zločinov, ki jih je polne jame trupel povsod po svetu, kjer so lahko izrazili vsaj kanček svoje moči. To je nekajkrat naredil predsednik republike Borut Pahor, vendar šele po zamrznitvi svoje partijske knjižice. Vseeno so njegovi poskusi vsakič zaboleli naslednike komunizma, ki jih najdemo praktično v vseh vrstah leve politike na slovenskem. Takrat so praviloma planili nanj kot da je z obsodbo zločinov zagrešil zločin.

Izgovarjanje na plemenitost ciljev ne more opravičiti poti. Če bi pristali na to, bi cilj opravičil sredstva. Če želiš uresničiti cilje, se moraš nujno sklicevati na nekaj všečnega. To velja za pot do vseh ciljev, problem pa je, ko na tej poti puščaš za seboj trupla nedolžnih. Točno to je počel Hitler in točno to je počel tudi Tito in drugi združeni v političnih zločinih. Drugače pač široke množice za zločinske cilje ne moreš pridobiti. Manipulacija je šibkost množic. Posebej, če imaš na svoji strani medije in državni aparat. To se je dokazano dalo v zgodovini in se da še danes. Ob tem pa je treba povedati še, da pot do resnice ni manipulacija, kar bi pogosto rada dokazala negativna propaganda. Edina opravičljiva sredstva so uporaba dejstev. Teh se ne da ubiti.

Prijatelji humanosti, nikoli ne obmolknimo. Svoje junake postavimo na piedestal. Brez zadržkov in pomislekov. Tam ne puščajmo prostora za poražence v ponosu in njihove naslednike. Herojsko jih odrinimo daleč na rob, kjer je njihovo mesto. Volitve bodo, obljubim.

Davorin Kopše