Nacionalni preiskovalni urad – ne, hvala

Datum:

Če zapišem, da takšnega Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) slovenske policije, kot ga imamo, ne potrebujemo, me bodo na levi politični sceni napadli, na desni pa me bodo vsaj začudeno gledali. Tudi laična javnost bi mi gotovo nasprotovala. Ploskala pa bi mi le manjša družbena skupina, to so slovenski kriminalisti, ki ne delajo na NPU. In to čisto resno mislim. Takšnega NPU, kot ga imamo, res ne potrebujemo. Toda pojdimo po vrsti in zapisano argumentirajmo.

Veliko držav po svetu ima specializirane kriminalistične ali tožilske službe, ki se ukvarjajo z najzahtevnejšimi oblikami kriminala. V ZDA imajo FBI – (Federal Bureau of Investigation), v Nemčiji BKA – (Bundeskriminalamt), na Hrvaškem je USKOK – (Ured za suzbijanje korupcije i organiziranog kriminaliteta). Do leta 2009 podobne institucije v Sloveniji nismo poznali. Takrat pa je z velikim medijskim pompom njeno ustanovitev napovedala takratna notranja ministrica Katarina Kresal. In se je zgodilo. Dobili smo NPU.

Naj omenim, da je Katarina Kresal ob asistenci takratnega šefa kriminalistične policije in sedanjega župana Murske Sobote Aleksandra Jevška ter asistenci takratnega generalnega direktorja policije Janka Gorška najela prostore za NPU na Dimičevi v Ljubljani za mesečno najemnino 136.000 evrov, lastnik stavbe Igor Jurij Pogačar, njen osebni prijatelj, pa je plačeval 125.000 evrov mesečnega obroka kredita za stavbo, ki jo je oddal v najem. Že takrat sem opozarjal na kriminalnost tega početja, a takrat neodvisni in strokovni kriminalist, danes član SD, Aleksander Jevšek kakšnega suma storitve kaznivega dejanja pač ni ugotovil. Pogodbo z Igorjem Jurijem Pogačarjem sem v vlogi notranjega ministra leta 2012 prekinil, stavba na Dimičevi danes sameva, njen lastnik pa je v stečaju. Slab kredit bodo, domnevam, plačali davkoplačevalci.

Katarina Kresal (Foto: Bobo)

Slovenija je takrat krvavo potrebovala močno, udarno in sposobno, elitno kriminalistično enoto, ki bo hitro in učinkovito preiskovala najhujša kazniva dejanja, zlasti s področja gospodarskega kriminala. In potrebuje jo tudi danes. Toda nič od tega v Sloveniji nimamo. Famozna ustanovitev NPU v času ministrovanja Katarine Kresal je veliko obetala tudi zato, ker so kriminalistom v NPU enormno povišali plače. Vodje preiskav so tako dobili plačo kot direktorji policijskih uprav. Zato pa si poglejmo učinkovitost NPU.

Uradna policijska poročila, na katerih temeljijo tudi številke v tem prispevku, ne navajajo podatka, koliko preiskovalcev je zaposlenih na NPU. Vem pa, da smo njihovo število v času mojega ministrovanja leta 2012 dvignili z okoli 65 na skoraj 85 (številke navajam po spominu in ne odstopajo bistveno od dejanskega stanja). In kaj ti gospodje za velike plače naredijo? Številke so zgovorne. Poglejmo si jih v naslednji tabeli.

Leto Število vseh obravnavanih kaznivih dejanj v Sloveniji Število kaznivih dejanj ki jih je obravnaval NPU Število kaznivih dejanj, ki so jih obravnavali na PU LJ Število kaznivih dejanj, ki so jih obravnavali na PU CE
2013 93.833 103 45.912 9.743
2014 87.474 139 43.305 9.411
2015 68.810 75 31.238 6.685
2016 61.574 131 28.174 6.670
2017 58.052 41 26.876 6.179

Številke so zgovorne. V letu 2017 (podatkov za leto 2018 še ni) je NPU obravnavala le 41 kaznivih dejanj ali približno eno kaznivo dejanje na dva zaposlena na NPU. Tudi če so bila to hujša kazniva dejanja gospodarskega kriminala, je to seveda premalo in ne upravičuje niti plač preiskovalcev, kaj šele obstoja NPU kot takega. Toda ne smemo zavajati. Tatvina kokoši, ki jo obravnava kriminalist v Zgornjem Dupleku, pač ni enaka nekajmilijonskemu gospodarskemu kaznivemu dejanju v neki banki. To drži in številke v absolutnem smislu med seboj niso primerljive. Toda NPU bolj ali manj sam odloča, kaj bo obravnaval in česa ne. Tako so odločili, da se z zadevo TEŠ 6 sploh ne bodo ukvarjali, čeprav gre za sume večmilijonskih oškodovanj državnega premoženja. To so prepustili celjskim kriminalistom, ki so za nekaj plačnih razredov manj plačani kot tisti v NPU. Takih ali podobnih primerov je, kolikor hočete. Tako se je NPU ukvarjal z domnevno samokandidaturo Alenke Bratušek za evropsko komisarko. S tem bi se lahko ukvarjala dva kriminalista začetnika z ljubljanske policijske uprave. Hkrati je NPU mirno prepustil preiskovanje niza sumov hudih kaznivih dejanj bančnega kriminala v NLB veliko slabše plačanim ljubljanskim kriminalistom.

V uvodu sem zapisal, da se z menoj ne bosta strinjali niti politična levica niti politična desnica, še manj zaposleni na NPU. Zagotovo pa vem, da večina kriminalistov, ki delajo na Generalni policijski upravi, kot tudi tistih, ki delajo na policijskih upravah, misli točno to, kar pišem. Če temu dodamo še podatek o tem, koliko država letno plača za delovanje NPU (bruto plače in drugi stroški), in podatek o tem, za koliko premoženjske škode so pravnomočno obsojeni kriminalci, ki jih ovadijo na NPU, je situacija še bolj jasna. Znesek za njihove plače je veliko večji od tistega, zaradi katerega so pravnomočno obsojeni kriminalci, ki jih NPU ovadi. Takega NPU, kot ga imamo, s takimi plačami, kot jih imajo tam zaposleni, preprosto ne potrebujemo.

Dr. Vinko Gorenak

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Tajnikar bi se problemov v zdravstvu lotil kot Adrie Airways

Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje...

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...