Nekoč so bili junaki. Bili so ljudje, ki so branili in ubranili domače ognjišče, meje svoje države. Vprašajte se, kakšna bi bila danes podoba Evrope, če izjemni vojskovodja Jan III. Sobieski konec 17. stoletja ne bi prihitel na Dunaj in ga rešil. Islamska drhal bi segla globoko v staro celino, tako pa so Poljaki, ki so bili na poti proti Dunaju priča grozljivim prizorom masakrov kristjanov, porazili Karo Mustafo Pasho. Muslimani si niso več opomogli, Evropa je v naslednjih stoletjih doživela osupljiv razvoj, ki mu ni primerjave v zgodovini človeštva. Danes se zgodovina ponavlja kot karikatura, Sobieski bi bil danes označen za rasista, ksenofoba, nasprotnika napredka. Ker pač ni dovolil, da bi kdo nasilno in brez povabila vstopil na njegovo posest. Kdorkoli želi v tvojo hišo, najprej potrka in vpraša, ali lahko vstopi. Tega niso naredili muslimani pod vodstvom Pashe, tega danes ne počno ilegalni migranti. Pred stoletji so bili branitelji junaki, danes so sovražniki (liberalne) demokracije.
Zanimivo je, da levičarji desničarjem očitajo, češ, vi sta za kapitalizem, ste za prosti trg, zdaj pa preprečujete in kriminalizirate migracije. Treba je povedati, da nezakonite migracije niso v skladu z načeli prostega pretoka blaga, ljudi in storitev, niso v skladu z načeli prostega trga, niti z načeli liberalne demokracije, kajti ilegalni migranti so kot nenaročena paketna pošiljka. Mednarodna trgovina, ki temelji na prostem trgu, temelji tudi na prostovoljni izmenjavi blaga. Poudarek je na prostovoljni, kajti za posel se morata strinjati obe strani. To pomeni, da te nihče ne more prisiliti, da nekaj naročiš, kupiš. To pomeni prostovoljno izmenjavo dobrin med prodajalcem in kupcem, med tistim, ki proizvaja in prodaja, ter potrošnikom. Če nekdo iz Italije naroči neko dobrino iz Švedske, to naredi v skladu s svojimi potrebami, predvsem pa zavestno in prostovoljno. Nato pričakuje, da mu bo prodajalec želeno in plačano poslal po pošti. Oba, tako kupec (Italijan), kot prodajalec (Šved), sodelujeta pri tej izmenjavi prostovoljno.
To velja tudi za migracije. Človek dobi službo v Avstriji. Tja gre zato, ker ga tam pričakuje delodajalec. Spet prostovoljni odnos. Lahko greš v Avstrijo tudi ne da bi te tam čakalo delo, toda država ima diskrecijsko pravico (kot vi v vaši hiši), da nekoga spusti prek meje, drugega ne. To so povsem legalne migracije, saj gre v obeh primerih za prostovoljno interakcijo. Če pa nekdo prestopi mejo, ne da bi ga kdo povabil, potem ne gre za obojestranski prostovoljni odnos. Zato so ilegalni migranti kot nenaročeni paketi. Predstavljate si, da bi recimo neko arabsko podjetje pošiljalo na madžarsko pakete, ne da bi jih Madžari naročili. To ni več prostovoljna izmenjava dobrin ali trgovina. Saj nihče, ki želi na Madžarsko, kamor ni bil povabljen, nima pravice do ilegalnega prečkanja meje.
Migrantu je hitro žal, da je stopil v osrčje Panonske nižine
Kako učinkovito zavračati nenaročene pošiljke, je pokazal prav Viktor Orban, ki je pred dnevi premočno zmagal na madžarskih parlamentarnih volitvah in dobil celo ustavno večino. Običajni ljudje (ne intelektualci, po pravilu paraziti na univerzah, inštitutih in nevladnih organizacijah) so mu zaupali svoj glas in ga tako nagradili, saj je ilegalne migracije (tudi s pomočjo ograje na meji) zmanjšal za 99 odstotkov. Še vedno kdo ubeži nadzoru, a mu je tudi hitro žal, da je vstopil v osrčje Panonske nižine. Podobno velja za vse države Višegrajske skupine, ki se upirajo Bruslju in obtožujejo EU, da jim narekuje, kako naj na Madžarskem živijo Madžari in koga naj sprejmejo. Tudi zaradi take stroge protimigrantske politike so te države varne: ni no-go con, migranti ne divjajo po ulicah in posiljujejo, ni terorističnih napadov. Kar kaže na to, česar evrobirokrati ne želijo ali nočejo dojeti: najbolj učinkovito orožje proti terorizmu je, da zapreš meje tako, kot je to storil Orban. Ker se je to izkazalo za zelo dobro potezo, so ljudje množično odšli na volišča in oddali svoj glas Fideszu. Kar je sprožilo ogorčenje političnih korektnežev po Evropi (Slovenija ni nobena izjema), češ da Orbanova ustavna večina vodi v avtokratski režim ene “partije”.
Ampak, povejte mi, ali bi bila razdrobljena oblast znak večje demokracije? Ali je katerega Madžara kdo s pištolo na sencih prisilil, da voli Orbana? Ali ni največji odraz demokratičnosti neke države in odgovornosti državljanov ravno visoka volilna udeležba? Zdaj pa je čez noč rekordna udeležba na volitvah na Madžarskem postala znamenje totalitarizma. Zdi se, da so takim “demokratom” volitve povsem odveč, najrajši bi videli, da bi ljudje volili po prepričanjih levičarskih modrecev. Zato je treba tudi v Sloveniji ljudem jasno sporočiti, naj množično stopijo na volišča in oddajo svoj glas za svobodo in varnost. Brez tega tudi uspešnega gospodarstva ni, kar dokazujejo s hitro rastjo ravno države Višegrajske skupine. Če vodiš patriotsko politiko, to pomeni, da misliš najprej na sebe in svoj narod, ne pomeni, da sovražiš druge. Ko najprej spoštuješ svojo kulturo, tradicijo, jezik in vero, lahko spoštuješ in imaš rad tudi druge. Madžari so z Orbanom pokazali in dokazali, da znajo razmišljati, da vidijo naprej, da jih ne morejo poraziti ne razni Sorosi, ki so z milijonskimi sredstvi iz tujine skušali destabilizirati Madžarsko, ne bruseljski birokrati, ki strašijo z ukrepi proti Madžarski. Tudi zato je zmaga madžarskega domoljubna pomembna za celo Evropo.
Nekoč so bili junaki. Bili so naši pradedje in prababice. Nam so zaupali varstvo evropske civilizacije. Ne razočarajmo jih. Njih, pravih junakov.
Jože Biščak