fbpx

Nemec povzroča varnostno grožnjo v Državnem zboru

Kolumnist Davorin Kopše

Prejšnji teden, 25. avgusta, je predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb KNOVS Matjaž Nemec iz stranke Socialni demokrati sklical nujno sejo te komisije. Na seji naj bi obravnavali pojav neonacizma v Sloveniji, ki naj bi jih predstavljali zlasti t.i. Rumeni jopiči, ti pa naj bi bili povezani s Slovensko demokratsko stranko. Rumene jopiče je Nemec povezal s SDS na podlagi tvitov Rumenih jopičev (RJ). Z njimi želi Nemec povezati tudi vse, ki so kadarkoli retvitali (posredovali) kak njihov tvit. Med njimi sem tudi jaz in najbrž bom še, pa lahko zatrdim da nimam z njimi nobenih poznanstev, kaj šele povezave. No, razlogi za politični cirkus okrog obsodb o neonacizmu in povezav tičijo tudi v disciplinskih ukrepih, ki so doleteli policijske šefe iz Ljubljane, ker so dopustili neenakopravno obravnavo na protestu. Znano je, da so tam aretirali RJ, druge strani pa policisti niso niti pogledali, kaj šele obravnavali.

Sklepanje po principu; Jože je povedal Francetu, da je Ferdo nekaj rekel. Nemec na podlagi tega sklepa in trdi, da sta Ferdo in France povezana, ker pa je Ferdo izražal stališča proti vsem totalitarizmom, predvsem tudi proti komunizmu in je proti rušenju vlade, sta zagotovo oba tudi neonacista. To je način Nemčevega razmišljanja, ki je plod zavajanj in povzročanja splošne škode.

Na sejo, kjer so razpravljali o tovrstnih nebulozah, so povabili tudi domnevnega raziskovalnega novinarja Erika Valenčiča, ki se ga drži dvomljiv sloves. Njegova največja referenca je, da je bil brez referenc dopisnik RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Od tukaj naprej pa dogajanje ni več zabavno, ampak gre za resno neresnost in neprofesionalen pristop k pomembni strokovni temi povezani z varnostnimi vprašanji v državi.

Varnostna grožnja
Pri širši opredelitvi varnostne grožnje gre za kršitve varnosti, ki obstaja, kadar obstaja subjekt, okoliščina, sposobnost, dejanje ali dogodek, ki bi lahko povzročil škodo. Varnostna grožnja je torej vsaka okoliščina, ki bi lahko vplivala na varnost oziroma bi jo lahko ogrozila. Gre za določilo, ki opozarja na možne posledice ravnanj, ki bi v določenih okoliščinah lahko pripeljala do kakršnegakoli ogrožanja varnosti na kateremkoli področju. Predsednik KNOVS je sklical sejo na podlagi svojih sklepanj, ki so vezana predvsem na politični interes, pri tem pa usodno zanemarja možne širše posledice. Na sejo je povabil znanega radikalnega novinarja Erika Valenčiča, ki se je potepal po Bližnjem vzhodu, se tam povezoval s skrajneži in jim javno kazal naklonjenost s tem, da se je fotografiral v opravi islamistov iz islamske države, v nekaterih primerih pa je imel v naročju celo avtomatsko puško AK 40 (pri nas znana kot Kalašnikovka oziroma AP M70 v več različicah), ki jo ekstremisti in teroristi že desetletja najpogosteje uporabljajo.

Erik Valenčič (Foto: Twitter)

Povezovanj s tovrstnimi ljudmi in vabljenje njih na seje parlamentarne komisije KNOVS je že samo po sebi varnostna grožnja. Ta komisija namreč zaradi narave svojega dela večinoma zaseda za zaprtimi vrati. To pomeni, da seja ni za javnost, ker bi utegnilo razkritje nekaterih vsebin vplivati na varnostne razmere v državi. Tudi  zaradi tega tudi ni primerno, da ta komisija na svoje seje vabi kogarkoli iz javnosti, še posebej, če gre za varnostno sporne osebe. Tiha soba DZ je varnostno območje, tja pa osebe, ki nimajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, v nobenem primeru nimajo vstopa, saj bi tudi to pomenilo varnostno grožnjo. Nimam podatkov, lahko pa le upam, da seja ni bila tam.

KNOVS vodi predsednik, ki se ne zaveda svojega položaja in odgovornosti
Brez zavedanja ni varnosti, saj nam šele zavedanje omogoči spoštovanje in izvajanje vseh mogočih mehanizmov zagotavljanja optimalne varnosti, ki nam jih nudijo dognanja. Pri tem ni pomembno le to kar je opredeljeno, ampak zajema tudi zavest odgovornih, ki jim je zaupana skrb za varnost in varnostne ukrepe, kamor spada tudi nadzor. Ko gre za varnost države, bi morala biti ta skrb na najvišjem nivoju. Treba je povedati, da imajo poleg varnostnih in obveščevalnih služb nadzorniki najširši dostop do občutljivih varnostnih podatkov in do načina dela obveščevalno – varnostnih služb, ter pregleda nad njihovimi sredstvi.

Predsednik KNOVS Matjaž Nemec. (Foto: STA)

Matjaž Nemec iz stranke Socialni demokrati je predsednik Komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami v državi. Njegova naloga je, da na tej funkciji skrbi za tisto, kar mu nalaga obseg opisa nalog na tem položaju. Zloraba v politične namene je nedopustna in je v določenih delih poseg v varnostni položaj države kar je nevarna varnostna grožnja. Prav to že od same zasedbe te funkcije pogosto počne sam predsednik KNOVS Matjaž Nemec.

Naloge KNOVS po Zakonu o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb so nadzor obveščevalno – varnostne službe vlade in ministrstva, pristojnega za obrambo, varnostne službe ministrstva, pristojnega za notranje zadeve in ministrstva, pristojnega za obrambo. Nadzoruje tudi druge obveščevalne in varnostne službe, ki jih za opravljanje podobne dejavnosti in s pooblastili, kot varnostne službe ustanovijo državni organi. Iz navedenega in sicer iz zakona nikjer ne izhaja, da komisija nadzira policijo kot celoto, ampak le njene dele, ki se ukvarjajo z obveščevalno – varnostno dejavnostjo in posebnimi ukrepi. Varnost je zajeta predvsem zaradi narave dela obveščevalnih služb, saj je obveščevalna dejavnost tesno povezana z zagotavljanjem varnosti, a sem vsekakor ne spada celotno policijsko delo, ki zagotavlja splošno javno varnost.

Največji absurd pri ravnanju in obnašanju poslanca Socialnih demokratov Matjaža Nemca je v tem, da se je postopil obravnavati neke namišljene skrajne skupine. Če te obstajajo oziroma če bi obstajale, bi jih bile dolžne v določenem obsegu obravnavati obveščevalno – varnostne službe, šele delo teh pa je v že navedenem obsegu pristojna nadzirati komisija, ki jo vodi hiperaktivni politik Nemec. Komisija za nadzor torej ni tista komisija, ki bi obravnavali in zasliševala celo politike, kot si je to zamislil njen predsednik. Na sejo je namreč vabil tudi predsednika vlade in SDS Janeza Janšo in sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča. Če se bosta seje udeležila, je to njuna odločitev.

Seja o RJ, za katere Nemec odkrito trdi, da so neonacisti
Na tem mestu se ne želim spuščati v podrobnosti kdo so Rumeni jopiči. Znano je, da gre za skupino, ki ima svojo domoljubno agendo in je vse bolj prisotna v javnem življenju. Prisotna je na socialnih omrežjih, njihov vodja pa je po meni znanih podatkih tudi predsednik Društva za zaščito slovenskih vrednot in urednik na Nacionalni tiskovni agenciji. Včasih se je težko strinjati s strategijo posameznikov iz skupine RJ, ampak to je povsem osebna stvar. Povezanost zaradi morebitnih segmentarnih simpatij še ne obstaja, vse drugo je podtikanje, ki je lahko na določeni stopnji zelo nevarno. V vsakem primeru so represivni organi zavezani k zakonitemu ukrepanju tudi pri obravnavi te skupine, če krši zakon.

Foto: Rumeni jopiči

Čas bo zagotovo pokazal kakšna je resnična vloga RJ, če delajo kaj nezakonitega pa naj se s tem ukvarja policija, ne KNOVS. Vendar je pomembno, zelo pomembno, da za iste kršitve z enakimi merili obravnava tudi druge. Za politični nadzor nad delom policije imamo Odbor za notranje zadeve kot stalno delovno telo Državnega zbora. Poslanec in predsednik tega odbora Branko Grims ga vodi več kot politično. Pozna stroko, je pravnik in vodi komisijo tudi s temi vrlinami.

Valenčič kot varnostno tveganje
Valenčič je v okolju, kjer se obravnavajo občutljive varnostne teme, glede na svojo preteklost in delovanje nedvomno varnostno tveganje. Še huje je, če takim prepustimo vlogo analiziranja in sprejemanja zaključkov. Navade ali želje po resnih utemeljitvah na podlagi dejstev Valenčič do zdaj po mojih informacijah in javno dostopnih podatkih ni pokazal. Valenčič je torej po vsem videnem doslej politično uporabljen za javno stigmatiziranje dela politike in dela civilne družbe pred komisijo v Državnem zboru? Ne Nemec, to se v demokratični ureditvi ne dela.

Tako imenovani raziskovalni novinar Valenčič ima mednarodne povezave z Bližnjim vzhodom. Zabeleženo je, da se je potepal po Iraku preden je tam izbruhnila vojna zaradi avantur Sadama Huseina, ki je bil poleg grobega kršenja človekovih pravic huda varnostna grožnja za celotno regijo. Res se zgodba tudi s posegom zaveznikov ni končala dobro, a to ta tema ni za danes tukaj. Dejstvo je, da se je Valenčič pridružil nekakšnim mirovnikom, ki naj bi preprečili posredovanje zaveznikov, vendar je ob vse očitnejšem dejstvu, da bo do posredovanja prišlo, stisnil rep med noge in jo ucvrl daleč stran.

Kdo naj koga nadzira
Človek kova Valenčič, ki se je fotografiral z avtomatsko puško in preoblečen v bojevnika islamske države, bi moral biti pod nadzorom obveščevalnih služb. Valenčič pa je sodelavec Matjaža Nemca v KNOVS, ki bi moral te službe nadzirati. Neverjeten paradoksalni spin, ki ga ne srečaš nikjer drugje v resnih parlamentih. Tanja Fajon je za Dnevnik jasno povedala, da jim je osnovni cilj zamenjati Janeza Janšo. Verjamem, trditev namreč potrjuje sicer že znano dejstvo, da jim gre le za oblast. Običajno tisti, ki bi radi bili alternativa ponudijo program za izboljšanje standarda in kvalitete življenja. No, osnovni cilj revolucionarjev je bil vedno le odstranitev konkurence. Zakaj bi njihovi nasledniki menjali strategijo?

Vzor dobiš v zibki, njihova zibka je na Čebinah, v Jajcu in na sedežu Centralnega komiteja, pri boljševikih, povsod kjer so se snovale strategije za pogubne pohode, cilji v apetitu po moči in oblasti pa so bili pomembnejši od vseh žrtev. Njihov boj za oblast je torej že desetletja ena sama varnostna grožnja. Morda bi morali biti prav oni danes pod demokratičnim nadzorom.

Neo-revolucija, ne hvala.

Davorin Kopše